Svečan, nedelja 27.2.2022
Spet sem nameraval sesti na bicikel, a me je močna burja napotila v hribe.
Do Reklanice vetra ni bilo čutiti, tam pa je vleklo kot pri norcih. Nekaj okljukov nad izhodiščem sem stopil v gozd, v trenutku je bilo bolje. Veter je sicer še vedno bučal nad krošnjami dreves, a do mene ni zmogel. Čeravno nisem hitel, sem do razpotja, kjer se ena pot nadaljuje proti Patocu in druga proti vrhu, prišel precej hitro, prav presenečen sem bil, ko sem zagledal smerokaz pred seboj.
Tu sem stopil na sneg, nekaj prstov novega je bilo na stari podlagi. Do vrha ni bilo daleč, od tam do kolibe, kjer je na čistini vzletišče padalcev, prav tako ne. Na vrhu ni pihalo, zato sem sedel k počitku in si privezal dušo. Navkljub hladnemu vremenu je prijalo posedati zgoraj, tudi razgledoval sem se kar nekaj časa, preden sem se odpravil v dolino.
Sestop sem opravil po drugi strani, zato sem prvo sestopil do Patoca in se od tam vrnil do avta. Od razpotja pod vrhom do Patoca je bila snežna odeja pomrznjena, pobočje pa mestoma precej izpostavljeno. Na enem mestu je v pomoč celo jeklenica. Zato sem približno dvesto višincev opravil z derezicami, hoja je bila precej udobnejša in predvsem varnejša. Tudi na tej strani je bučalo nad krošnjami dreves, prav tako v Patocu, kjer sem se pomujal do cerkve in se od tam sprehodil skozi vas, preden sem po poti "Gir di Patoc" nadaljeval s sestopom.
Obe poti, navzgor in navzdol, sta mi precej domači, kako mi ne bi bili, ko pa sem bil danes četrtič na Jami. Med počitkom na vrhu sem pomislil tudi na to, kako se ti eni hribi enostavno zgodijo (Jama, Monticello, Vrtača čez Malo glavo, ...) in se na njih povzpneš večkrat, na kakšnega celo večkrat v istem letu, na druge pa se odpravljaš in odpravljaš in se še nisi odpravil. Sestop mi je šel dobro izpod nog, vsake toliko sem namenoma pospešil, saj mi je prijalo skoraj teči v dolino, zato sem hitro prišel okoli hriba in zagledal cesto v dolini. Še mimo kapelice in že sem videl tudi cerkev v Reklanici, nedolgo zatem pa je avto že zavil proti domu.
Fino je bilo, prav vesel sem bil, da sem se odločil za Jamo. V igri je bil še drug hrib, kjer bi bil večji del dneva na prepihu. Naj bo ta naslednji...
Ni komentarjev:
Objavite komentar