Krn

Nebo oblačno se razjasni,
skaljena voda se včisti ;
za temo sije žar prekrasni,
za zimo pomlad se rodi.

Nikdar obupu ne se vdati,
ko poka žalosti serce ;
tema ne more vedno stati,
verstita radost se, gorje.

                   ( Fran Serafin Cimperman )

Ker za dežjem posije sonce in obratno in ker sonce sije že dolgo, zna biti, da bo dolgo deževalo, ko bo deževati začelo. Zato in ne samo zato sva se s princesko tudi v nedeljo odpravila zdoma.

V ranem jutru sva odpotovala proti Tolminu in še malce naprej in po ozki in vijugasti cestici skozi Vrsno in Krn prispela tik pod planino Kuhinja. Prvo polovico prve polovice vzpona je bil zrak nasičen z vlago, tako da nisem bil samo premočen, še dihal sem težko. Zna biti, da je bilo s princesko podobno, saj je imela opazno zložnejši korak kot ga ima običajno. Sopihala sva v breg in si brisala pot s čela, vsaj jaz, vse do razpotja, kjer pripelje gor pot iz Drežnice, tam pa končno stopila iz megle v jasen dan. 

Korak je postal lažji, zadihala sva s polnimi pljuči in temu primerno stopila hitreje. Višje je veter postal močnejši, na trenutke je bilo pošteno mraz, zato se na vrhu nisva dosti zamudila. Nekaj fotografij, nekaj trenutkov za spomine in brž nazaj dol do koče, v zavetje. Posočje je bilo skrito pod meglenim pokrovom, le najvišji vršaci so kot osamelci kukali ven, drugam pa se je videlo daleč in megle v dolini ni bilo kaj dosti. 

Pri koči je bilo prijetno posedeti v zavetrju in pustiti soncu, da naju greje, pa tudi jedača in pijača se nama je prilegla. 

Potem pa . . .  nazaj dol, kam drugam.

Zadnjih nekaj tur je tudi med sestopom sijalo sonce, pogosto vse do izhodišča, in je bilo prijetno vmes posedeti in počiti, tokrat pa je bilo zgornje pol poti preveč vetrovno, druge pol pa nama je skoraj do planine nagajala megla in tako sva sestop opravila v enem dahu. 

Planina Kuhinja in cesta do nje, ozka, strma in zavita, sta bili, kot da bi se potepal onstran meje. Tam, kjer sva skoraj najraje in zagotovo najpogosteje.

Bila sta čudovita dneva, včeraj in danes. V soboto se je bilo imenitno sprehajati in pomenkovati, v nedeljo pa sopsti v breg in premišljevati. Recimo temu tako, naj razume kdor more.

=> fotografije Krn