( Plutarh )
Spet je jesen, čas za potepanja ob obali in krajih tam blizu. Pogosto odkrivava že znane kraje po še neznanih poteh, nekaj manj pogosto pa se odpraviva tja, kjer še nisva bila. O Palmanovi, mestu trdnjavi, o njenem obzidju in starem delu mesta s trgom in katedralo, sem razmišljal že pozimi, kmalu po ogledu Marana. In se spet spomnil nanjo, ko smo se nedavno po prijetni gorski turi pomenkovali ob pijači.
Navkljub temu, da nam plamencev ni bilo dano videti, ker so že nadaljevali svojo pot, ovinek do Fossalona blizu Gradeža ni bil odveč, saj je bilo drugih ptic veliko, tudi velikih. Pa še pot do tja in od tam do Palmanove je zaradi dodatnega ovinka ali dveh postala skoraj potovanje.
S princesko sva bila v prijetni družbi, saj smo se v troje odpravili na čudovit potep okoli obzidja Palmanove. Vreme nam je šlo na roko, saj je bilo toplo, megle ni bilo več, zato smo videli veliko in daleč in ker tudi dežja že dolgo ni bilo, je bila pot suha, brez blata. Tam kjer nas je pot vodila ob vodi so v vodi plavale račke in na bregu rasle vrbe, tam kjer vode ni bilo smo hodili ob obzidju in mimo ostankov utrdb in tam kjer je bil manjši slap je bila tudi miza in klopi, zato smo si tam privoščili počitek in se okrepčali. Če si zaprl oči in poslušal glasen šum slapu ter pustil domišljiji prosto pot, si se zlahka preselil v Zadnjico, nekam na samo ob Krajcarco. Recimo . . .
Po počitku in potem, ko smo opravili še z zadnje četrt poti, smo se odpravili še v mestece, si ogledali katedralo Dogale in se sprehodili po trgu, kjer so imeli neke vrste pasjo razstavo. Malce gneča in malce hrup preglasne glasbe sta bila kriva, da se nam ni ljubilo posedeti v enem od lokalov na trgu.
Za začetek smo videli dovolj, da nas je zamikalo videti še več. Kaj smo videli in kaj morebiti še bomo, se da prebrati in pogledati na:
Nazaj grede smo prav tako naredili ovinek do obale, da je bila tudi pot domov potovanju podobna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar