ni treba razumeti, temveč doživeti.
( Harry Kessler )
Sobotno jutro je bilo sončno in prijetno toplo, ko smo se izpred gledališča v Boljuncu odpravili na potep.
Princeska je "zmotila" ves pasji živelj v vasi, zdelo se je, da za vsakimi drugimi vrati nekdo bevska ali laja. Ona pa nič, kot da se je to ne tiče. Do zadnjih hiš ni bilo daleč in kmalu smo bili na peš poti, katera nas je zložno vzpenjajoče privedla do Botača.
Ker je bila naša stran doline v senci, smo cerkev Svete Marije na Pečah in Comicijevo obeležje nekaj višje pustili za nekoč, recimo za takrat, ko bo tam sončno in bo tam prijetno posedeti. Malce nad Botačem smo prišli na sonce in malce zatem do ceste, kjer je bila svoje čase železniška povezava med Trstom in Kozino in je danes tod kolesarsko sprehajalna pot.
Od tam smo se sprehodili do Drage in nazaj in si malce kasneje, naprej proti Boljuncu, privoščili počitek, med katerim smo se okrepčali in odžejali. Po pozabil sem katerem tunelu smo zapustili cesto in po peš poti mimo lepega oljčnega nasada sestopili nazaj v dolino.
Do izhodišča ni bilo daleč in ko smo odpotovali proti domu, je naš potep postajal lep spomin . . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar