In bil je Božič in s princesko sva se želela sprehoditi.
Zapeljala sva se skozi Škofjo Loko in pustila vozilo pri gostilni pod cerkvijo Svetega Andreja.
Pri Ožboltu, morda pravilneje na Ožboltu, saj je vseeno, sva naredila kar dva kroga okoli cerkve. Zakaj ravno dva, ne bi znal povedati. Se je kar zgodilo.
Pot nazaj je bila enaka poti tja, a vseeno popolnoma drugačna. Ni pomembno, kolikokrat greš po neki poti. Četudi je pot vedno enaka, ista ni nikoli.
Popoldne pa je bilo, hm, recimo praznično. S princesko v naročju in zanimivim branjem v rokah.
Ni komentarjev:
Objavite komentar