Svečan, ponedeljek 2.2.2026
Marina Julia, sonček, vonj po soli, bičikleta, Fabrizio de Andre za glasbeno spremljavo in veter v laseh. No, to zadnje niti ne, radi čelade. Po dolgem, res dolgem času, sem šel na pot brez itinerarja, vnešenega v Garmin, tudi brez konkretnejših želja, kod naj bi me vodila pot. Po trenutnem navdihu, torej.
Ob vodnem kanalu do prvega krožišča, izberem drugi izvoz in nadaljujem do Červinjana. Tam se malce zapeljem po mestecu in vmes premislim, kam nadaljevati. Mika me Palmanova, a se raje odločim za Oglej, ziher je ziher. Bolj pozno sem začel s potepom, zjutraj se mi ni nikamor mudilo, zato me skrbi, da bi nazaj grede iz Palmanove zmanjkalo svetlega dela dneva.
Nekaj časa nadaljujem po eni bolj glavnih cest, tudi bolj prometnih, potem zavijem na široko kolesarsko dvopasovnico, ločeno od glavne prometnice. Kmalu sem v Ogleju, tam se zapeljem v središče pred cerkev in malce počijem. Ploščica, napitek, Fabrizia zamenjam z Brucom. Nekaj bolj na poskok, udarnejše, si želim slišati, Springsteenov londonski koncert je že takšne sorte.
Nadaljevanje do Gradeža, no, tudi že prej, bi zmogel z zaprtimi očmi ali ponoči v času mlaja, brez luči kakopak, bi šlo na posluh, tolikokrat sem se že gonil tod. Doooolg nasip pred mestecem me vedno znova očara, levo morje, desno morje, galebi ino druge ptičice, avtomobili onstran ograje. Res en sam užitek, ko kolesariš tod, izgubljen v spominih, čudoviti naravi in še (marsi)čem. Giro po Gradežu, ne gre brez tega, če sem že tod, seveda tudi centro storico in obala, nasip, potem pa skoraj ob morju do Pinete in od tam naprej nazaj do Julie. Nekaj prej, na križišču, kjer se gre do izliva Soče, se odločim, da se tja čimprej vrnem, s škornji seveda, saj me obisk Isole della Cona po dolgih letih res mika.
Še v Coop, določenih jestvin mi je doma že močno primanjkovalo. V trgovini tudi prijeten klepet z eno od zaposlenih, ki mi je pomagala poiskati nekaj stvari. Zanimivo, tako v Coop-u, kot v trbiškem Sparu, imam izbor določenih artiklov, ki so stalnica mojih nakupov, kar se špeže tiče. V domačih trgovinah tega ni, obiščem jih precej redkeje, zato se košarica ali voziček običajno polni po trenutnem navdihu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar