Na obisku pri Heidi ; Rödresnock & Falkert

Če ti je nekaj pri srcu, ni ne predaleč ne pretežko. Še potruditi se ni potrebno kaj dosti.

To soboto sva si dovolila, da naju zbudi sonce in ne budilka.  Namenoma.

Tokrat sva bila na obisku pri severnih sosedih ;  jaz sem želel nekam, kjer še nisem bil in njej je bilo vseeno, ker še nikjer ni bila.

In sem razmišljal in se domislil. In sva šla, naredila lepo krožno turo in se imela lepo.

Hodila sva po visokih suhih travah, po snegu in ledu in tudi po strmem gnajsu.

Bila sva na soncu in bilo nama je prijetno toplo. In bila sva v senci, na vetru in naju je pošteno zeblo.  In z vrhov se je videlo daleč; dlje kot zmore povprečno človeško oko.

Skozi našega najdaljšega, karavanškega, sva se zapeljala do Bad Kleinkircheim-a, kjer sem imel nekaj opravkov, nato pa nadaljevala do zaselka Falkertsee, kjer sva parkirala na parkirišču pod smučiščem.  

Ko sva začela, je precej pihalo. Precej je pihalo tudi tekom ture in pihati ni nehalo niti, ko sva s turo končala.

Začela sva v smeri planine Heidi in jezera Falkert. 

In nato nadaljevala po dolini Sonntagstal do škrbine Falkertscharte. 

Škrbina je pravzaprav sedelce, če že ne sedlo. Vsaj polovico doline sva prehodila v senci, zato sva morala  tudi malo po ledu, tam kjer je voda zmrznila in malo po snegu, tam kjer ni skopnel. Obojega, ledu in snega, je bilo kar nekaj. Že precej pod Falkertscharte, kakih sto metrov recimo, sva se usmerila v levo, proti Rödresnock-u, 2310m in ga z malce ovinkarjenja med snegom, travo in skalo kmalu tudi dosegla. 

Nato sva se malo po in malo pod grebenom vrnila do sedla in se od tam, po kar strmi in mestoma zasneženi poti,  povzpela še na Falkert, 2308m.  

Do izhodišča sva sestopila po prostranih, travnatih  smučiščih.

S Heidi se žal nisva srečala; v dolino se je vrnila že pretekli mesec :(

Težko rečem, da sva se imela lepo. Da sva se imela zelo lepo, je precej bližje resnici.

 Fotografije => Rodresnock & Falkert