ponedeljek, 4. november 2013

Ojstrnik (Monte Osternig, Oisternig)

Videl boš, kar drugi ne vidijo. 
Slišal boš, kar drugi ne slišijo. 
Čutil boš, kar drugi ne čutijo. 
Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno.

                             ( Joža Vršnik – Robanov )


V gorah sem marsikdaj marsikaj doživel in v dolinah mi ta marsikaj marsikdaj prav pride.
S tistim marsikaj, ki se marsikdaj v dolinah dogaja, pa si nimam v gorah kaj pomagati.

Ojstrnik, kot mnogo drugih, je en tak lušten hrib, pravzaprav gora, da se ga lahko lotiš tako ali tako. 


Lahko se pripelješ na Bistriško planino in se nanj povzpneš v slabi uri.


Lahko se, tako kot mi, pripelješ iz Ukev gor in se nanj povzpneš po eni poti in z njega sestopiš po drugi. Vmes pa se še malce sprehodiš okoli kapelice Marije Snežne in po Bistriški planini.


Lahko pa, bilo je mnogo let nazaj, nanj odrineš iz Bistrice na Zilji, na turnih smučeh, in jih narediš v dolžino prek petnajst in v višino dober poldrugi kilometer.

Teh "lahko" je na Ojstrniku še kar nekaj, tako da zna biti, da ga še obiščemo. Zelo zna biti.


Vreme je bilo krasno in ko smo višje pokukali na avstrijsko stran, je bil Dobrač podoben otočku v meglenem morju. Ziljska dolina je bila vse do zgodnjega popoldneva globoko pod meglenim pokrovom, medtem ko se ga je kanalska rešila kmalu po tistem, ko smo prišli do Marije Snežne.


Pri cerkvici in nekaj malega v njej, je bilo tako prijetno, da je minila debela ura, preden smo se odpravili naprej.


Povprek prek planine smo se odpravili desno na greben in se od tam povzpeli levo na vrh.  Razgledi so bili prekrasni, daleč proti zahodu pa se je že videla vremenska fronta, ki se je bližala našim krajem. Bilo je toplo, skoraj brez vetra in kar ni bilo za verjeti, da smo že v novembru.



Malce pod vrhom, tam, kjer je nekaj utrdbi podobnega, smo se še malček okrepčali in odžejali, nato pa po drugi poti, mimo nove koče bratov Deffar, sestopili do izhodišča.


Je bil mar zadnji letos, tako topel, sonca poln dan ?! Bo v prihodnje mraz in se bo vonjalo sneg ali se bo še dalo na toplih, suhih travah poležati ?!

1 komentar:

  1. Že se vonja sneg .... in tople, jesenske trave so skrite pod njim.
    Čakajo na dan ....
    Ko se uležeš na zaplato suhih, dišečih trav ....
    Nad tabo se bodo podili oblaki, sonce pa bo sijalo ....
    Vse naokrog se bo bleščalo v snegu, da omamljen ne boš vedel, ali si še na zemlji, ali že v raju : )
    Lp, Maja

    OdgovoriIzbriši