Če človek resnično ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto.
( Vincent van Gogh )
V nepolnih dveh dneh sva zmogla, za kar marsikdo potrebuje podaljšan konec tedna ali krajši dopust. Vsaka minuta je bila doživetje, vsaka ura zgodba zase.
Gorniška tura zame že dolgo časa ni samo vrh, na katerega se želim povzpeti.
Je vse med oditi zdoma in se vrniti domov. Je vrh, je dolina, so kraji in so ljudje pod goro.
Je potovanje tja in nazaj.
Tekom let sem med oditi zdoma in se vrniti domov našel kar nekaj čudovitih kotičkov, katere sem želel nekoč obiskati.
Nekoč . . .
Maji so moji nekoč enako ljubi, zategadelj sva nedavno odpotovala na Južno Tirolsko ( Alto Adige / Südtirol ) in si ogledala dva najina nekoč ; zemeljske piramide pri Segonzanu in Messnerjev muzej Firmian nad Bolzanom.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Zemeljske piramide pri Segonzanu so v pokrajini Trentino in so ene redkih takih na svetu. So morenski ostanek zadnje ledene dobe in so prava mojstrovina narave. Še posebej zanimivi so stolpi in stolpiči, pokriti z bolj ali manj velikimi skalami.
Naravni park s piramidami je običajno uradno odprt med aprilom in oktobrom, takrat pobirajo vstopnino in takrat sta na voljo tudi turistični urad in gostilna. Mi smo se raje odločili za "predsezono" in se s tem izognili gneči in zna biti tudi vročini, kajti med našim potepom je bilo zelo toplo, čeravno je bila uradno še zima.
Ogled smo zastavili tako, da smo se, po tistem, ko smo nekaj malega prigriznili in se odžejali, prvo povzpeli vrh tretje skupine piramid, nato pa smo si v sestopu ogledali še preostali dve skupini. Pod, nad in med piramidami smo pohajkovali ure dolgo in neizmerno uživali.
Po ogledu piramid smo se zapeljali v Baselgo Di Pinè, kjer nas je čakalo prenočišče v prijetnem B&B motelčku.
Z večernim sprehodom do jezera Serraia smo imenitno zaključili prvi nekoč, s slastno pizzo in hladnim vrčkom piva nekaj kasneje, pa sva pritisnila piko na i celotnemu dnevu.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Naslednje jutro je bilo sončno in hladno, saj mestece Baselga Di Pinè leži skoraj tisoč metrov visoko. Po zajtrku smo se odpeljali do griča nad Bolzanom, na katerem stoji Messnerjev gorniški muzej Firmian, nastanjen v obnovljenem gradu Sigmundskron.
Reinhold Messner je na petih lokacijah v Alpah postavil pet gorniških muzejev in za projekt dejal, da je to njegov petnajsti osemtisočak. Muzej Firmian je, po Messnerjevih besedah, srce celotnega projekta, predstavlja pa odnos med človekom in goro.
Ker so nama z Majo gore že v mladosti sedle v srce in ker nama je gorniška zgodovina znana, sva v muzeju uživala mnogo bolj, kot uživajo naključni obiskovalci, katerim gorništvo ni del življenja. Tudi toplo, sončno vreme je prispevalo svoje, saj precejšen del poti v gradu - muzeju poteka na prostem.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Ko sva končala z ogledom, smo se še malce sprehodili po bližnji okolici, nato pa smo se odpeljali do Trenta, kjer so imeli praznični semènj, posvečen svetniku San Giuseppeju. Zaradi gneče semènj na nas ni naredil velikega vtisa, katedrala, muzej Buonconsiglio in starodavni del mesteca pa, zato bomo ob priliki ta del drugega nekoč, nekoč obiskali še enkrat.
Jabolka, kupljena v enem od sadovnjakov na poti domov, so bila okusna, jabolčni zavitek dan kasneje še toliko bolj.
Prihodnjič obiščeva enega od Majinih nekoč, ki so meni enako ljubi . . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar