Če sem se minulih dveh dnevov veselil zaradi kolesarskih potepov, sem se današnjega zaradi potepanja po starem mestecu, ogleda razstave v muzeju, obiska kar nekaj kulturnih in arheoloških znamenitosti, ne nazadnje tudi kosila z morskimi dobrotami v priznani restavraciji.
Še pred tem sem se odločil obiskati outlet trgovino Porto di Mare, kjer imajo izdelke prestižnih modnih znamk po precej znižanih cenah. Cene so na prvi pogled res zasoljene, a na večino artiklov nudijo izdatne popuste. Za tri artikle sem tako plačal samo dva stotaka, redne cene so bile za dobre tri višje. Zadovoljen tako z oblačili, kot s popustom, sem se odpeljal v Bassano del Grappa, kjer sem parkiral na velikem brezplačnem parkirišču, streljaj oddaljenem od središča starega mesteca.
Sprehodil sem se do mestnega muzeja, namenoma po stranskih ulicah in uličicah, da sem se izognil turistični gneči, ki je bila kar precejšnja. V muzeju gneče k sreči ni bilo, tako da sem lahko takoj pričel z ogledom dveh razstav. Če bi nas bilo več, bi moral čakati, zato priporočajo predhodni nakup vstopnic preko spleta, kjer izbereš dan in uro ogleda. Sam nisem vedel, koliko se bom zamudil s shopingom, tudi kako bo s parkiranjem, zato sem vzel v zakup morebitno čakanje. V muzeju sem si prvo ogledal stalno razstavo, kjer je predstavljeno mestece skozi čas, njegove znane osebe, dogodki, ki so tako ali drugače vplivali na razvoj mesteca in življenja v njem, ter še marsikaj zanimivega. Zatem sem se posvetil razstavi "Io Canova. Genio Europeo", ki obeležuje dvestoletnico smrti kiparja Antonia Canove. Takole piše, med drugim, v predstavitvi razstave:
"Človek, umetnik, zbiratelj, diplomat, so številni vidiki, ki jih prvič poudarja ta razstava, s katero se mestni muzej Bassano del Grappa, skrbnik enega največjih in najpomembnejših arhivov Canovinih del in dokumentov na svetu, pokloni največjemu kiparju časa neoklasicizma ob dvestoletnici njegove smrti. Približno 140 del , vključno s kipi, slikami, risbami in dragocenimi knjigami, od katerih so nekatera prvič predstavljena javnosti, vodijo obiskovalca na čudovito potovanje po stopinjah Canove, od ustvarjalnega vesolja njegovega ateljeja do velikih prestolnic stare celine, odkrivajo epizode in srečanja z liki, ki so določali tok njegovega življenja in evropske zgodovine."
Dejansko je bilo kaj videti, užival sem kot že dolgo ne. Pri marsikaterem kipu sem se zadržal, saj jih je bilo zanimivo opazovati iz različnih kotov, perspektiv, tudi svetloba je dodala svoje (sence). Tudi njegovi osebni predmeti so zanimivi, pisma, dnevniki, skice... nenazadnje zapiski, kako se je učil angleškega jezika. Res fino.
Kar verjeti nisem mogel, ko sem prišel iz muzeja, da sem za ogled porabil dobre štiri ure. Sprehodil sem se do trga Piazza Libertà, tam pokukal to in ono, potem pa nadaljeval do znamenitega pokritega lesenega mostu Ponte Vecchio oziroma Degli Alpini, kot se mu tudi reče. Onstran sem zavil za vogal in poiskal kip Bacin d'Amor, se sprehodil po nekaj ulicah, nato pa sklenil, da se odpravim na kosilo. Vrnil sem se do mosta in onstran mimo muzeja Museo della Grappa Poli nadaljeval do restavracije Bella Capri. Imel sem srečo in dobil eno zadnjih prostih miz na vrtu. Špageti z morskimi sadeži ob spremljavi odličnega belega vina so teknili, da je bilo veselje. Še macchiato in že sem bil spet turist, ogledujoč si znamenitosti mesteca. Čisto za konec sem si prihranil sprehod po drevoredu Viale dei Martiri, na poti do tja pa sem naredil majhen ovinek in si ogledal krasno srednjeveško zgradbo Porta Dieda. Sam drevored je kraj žalostnega spomina, saj so med drugo svetovno vojno tod nacisti obesili enaintrideset partizanov. Danes je na vsakem drevesu spominska plošča z imenom obešenega, ponekod tudi fotografija, eno drevo pa je brez oznake, ker gre za neznanega vojaka. Žalostno, pretresljivo, podobno našem Frankolovem.
Popoldan se je prevešal v večer, ko sem se vrnil domov. Elena me je povabila na kostanjev piknik, ki bo hkrati "praznovanje" noči čarovnic. Vabilu sem se z veseljem odzval. Kostanj in čarovnice smo "praznovali" skoraj do polnoči, ob kostanju je odlično sedlo rdeče kuhano vino, poslovili pa smo se s šilcem limoncella.
Ni komentarjev:
Objavite komentar