Včasih je taka tišina, da slišiš svoje misli, kako se zaletavajo med seboj v glavi.
Včasih razmišljaš o tistem, kar je bilo. In premišljuješ o tistem, kar bo.
In zamujaš tu in sedaj.
Razmišljanja in premišljevanja bom ubesedil. Večinoma o gorah, o tem kako je bilo, kako je in kako bi znalo biti. O opravljenih turah in o (zaenkrat še) neuresničenih željah.
In o moji psički bo tudi tekla beseda.
Vse ob svojem času.
Bodi dovolj za začetek ; moram se ustaviti in počakati, da se srečam sam s seboj. Nato bo pero lažje steklo in misli se bodo kresale same od sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar