sreda, 1. maj 2013

Z'če ( Setiče )


Kaj bi hodil po stezah!
Raje grem poprek čez polje,
da me minejo na mah
vse skrbi in vse nevolje!
 (  Trobentice, Kajetan Kovič )

Aprila je aprilsko vreme nekaj običajnega, zato ni neobičajno, da s princesko prav daleč in prav pogosto nisva potovala. Kot običajno sva se imela imenitno, kjerkoli že. Precej neobičajno pa se nama je zgodilo na Sabotinu, kjer naju je dobra vila presenetila s skritim zakladom.

Začeti je potrebno na začetku pravijo in prvi dan v mesecu je čisto prvi, torej povsem na začetku. Zato sva odpotovala in nedaleč za našo severno mejo naredila lepo turo.


Začela sva v vasici Sele-Cerkev,  nekako sredi poti med šolo in gostilno, kjer sva pustila vozilo. Lahko bi napisal začeli smo, saj smo bili skoraj trije, a o tem drugič. Vrh, na katerega sva se podala, domačini imenujejo Z'če, v naših planinskih vodnikih pa se ga običajno imenuje Setiče.


Ko sem izstopil iz avta, se mi je dobesedno mešalo od vseh odtenkov zelene. Zeleno, ki te ljubim zeleno !



Včasih že na začetku veš, da dan ne bo kar tako in danes sva vedela. Zato je bil korak prožen in dolg in tempo primerno hitrejši, kot običajno. Kmalu sva bila nad vasico, na zeleno zelenih travnikih, kjer se je princeska trudila sporazumevati z ovcami. Ni bila najbolj uspešna, čeravno bi znala biti krivda tudi na ovčji strani.


Jaz sem hodil in fotografiral, ona je hodila in ovohavala in  pot nama je šla odlično izpod nog. Pri Užnikovem križu oziroma na hribčku nasproti, kjer je velika miza z dvema klopema, sva se malce podprla in odžejala, nato pa nadaljevala vrhu naproti.


Bilo je prej toplo kot vroče in višje je vetrc prijetno hladil pregreto čelo.  Vršni del sva prehodila po snegu,  princeski na ljubo, lahko pa bi ga tudi obšla po suhih, visokih travah.


Kmalu se je pred nama pojavil križ na vrhu in nedolgo zatem sva že sedela na toplih, suhih travah.  Razgledi daleč naokoli so bili čudoviti,  trave udobne in vetrc prijazen ; prijetno je bilo ležati in gledati v modro nebo, le belih ovčk, katere sva želela šteti, ni bilo na nebu.


Simfonija v zelenem, recimo, bi lahko poimenoval današnji dan.
Naj bo simfonij še mnogo, četudi v drugačnih barvah.

=> fotografije Z'če (Setiče)

Ni komentarjev:

Objavite komentar