ponedeljek, 27. februar 2017

Glinščica - Gradišče Vrh Griže , Val Rosandra - Castelliere di Monte Carso

Svečan , sobota 25.2.2017

"Questo percorso non è molto conosciuto e certamente è molto antico" 

V temačnih deževnih dneh, ko so gore samo želja in spomin, rad načrtujem bodoče potepe. In tako sem nekoč našel Poti po dolini Glinščice (klik) in zgornje besede so me še kako pritegnile. Precej neznana pot, zagotovo zelo stara in to v dolini in nad njo, kjer sta duša in telo vedno našla vse in več kot sme človek pričakovati.

Začetek najinega potepa je bil viharen, saj je burja vlekla kot za stavo. Vse do Gornjega konca sva bila na prepihu in šele nad kočo Premuda sva prišla v zavetje. Pot "39" naju je vodila strmo navkreber po melišču, kakršnega zlahka najdeš v visokih gorah. Lepo sva cikcakala po gozdu sem ter tja in pridno nabirala višino, se razgledovala po dolini, kjer sva bila v zavetju in sklonjena hitela, kjer naju je burja hotela prestaviti, da ne rečem prekucniti. 





Izvir Bukovec je veselo žuborel, zato sva se mimogrede odžejala in osvežila, potem pa nadaljevala po poti "39a", ki se je v desno odcepila tik nad izvirom. 



Tudi višje sva hodila po melišču in šele na pobočju vrh Malega Krasa - Monte Carso prišla na lepo gozdno stezo. Razgled na Tržaški zaliv ter na Julijce in Dolomite v daljavi je bil čudovit in če burja ne bi bila tako burjasta, bi tam zagotovo posedela dlje časa. Po krajšem položnem delu poti "25" sva po rahlem spustu prišla do Gradišča Vrh Griže - Castelliere del Monte Carso, nekaj nižje uzrla mejno tablo in se še nižje usmerila na pot "13", ki naju je popeljala na razgledno točko, kjer je postavljen spomenik Emiliu Comiciju (Cippo Comici). 










Vršni greben do spomenika, ki je sicer širok, nama je povzročil kar nekaj sivih las, saj naju je burja skoraj prestavljala. Zato sem se tudi jaz, tako kot princeska, držal bolj pri tleh in teh nekaj niti ne izpostavljenih metrov naredil skoraj po vseh štirih. 




Ko sva se nekaj malega spustila v smeri cerkve Matere Božje na Pečeh sva že prišla v zavetje in potem vse do konca potepa težav z burjo nisva imela več. Pri cerkvi in okoli nje je bilo kar nekaj ljudi, zato sva počitek in malico prestavila na kasneje in si jo privoščila na počivališču ob potoku. Precej vode je preteklo, da sva snedla vse dobrote, ki sva jih prinesla s seboj. 








Ker sem imel v nedeljo še nekaj za bregom, sva se vrnila v dolino po taisti poti, kot sva jo ubrala navzgor.

2 komentarja:

  1. Živ!

    Ali je Gradišče Vrh Griže drugo ime za Veliki vrh (438 m), kakor piše poleg Cast.re del M. Carso na zemljevidu Tabacco 47?

    Hvala za odgovor in lep planinski pozdrav!

    Mojca

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljeni,

      moram priznati, da sta mi Vrh Griže in Gradišče Vrh Griže dala vetra in še danes nisem povsem prepričan, da sem ju prav udel. V tem opisu je tabla z oznako Vrh Griže posneta med sestopom, torej nižje. Ker nisem bil prepričan, da je to res vrh, sem ga iskal in mislim da tudi našel med drugim potepom, ki je opisan tukaj:
      https://tubojan.blogspot.com/2017/12/kroglje-krogljanska-jama-vrh-grize.html
      Pogledal sem na zemljevid in me malce moti to, ker Veliki vrh ni markiran, jaz pa sem vseskozi hodil po markirani poti. To področje, Gradišče Vrh Griže in Vrh Griže je prepredeno s potmi in potkami, zato sem nedavno sklenil, da sem jeseni spet odpravim sem in pote prehodim z vklopljenim navigacijskim app-om na telefonu. Tako bom po opravljenem potepu natančno vedel kje je kaj, saj mi samo z zemljevidom ni šlo :) Žal več kot toliko ne znam pomagati.

      Lep pozdrav tudi vam, prijetne potepe še naprej!

      Bojan

      Izbriši