Tako, kot je že nekajkrat bilo. Več nas in prav nič zverinska črna zverina.
Sešli smo se v Beli peči v Fužinah (Villa Bassa , Fusine in Valromana), malce naprej od križišča za Mangrtska jezera. Ko smo se okrepčali s kofetom, smo se zapeljali še malo proti Trbižu, nato pa zavili proti Zagradu in malce za njim, na križišču dveh gozdnih cest, pričeli s turo.
Po levi cesti smo se odpravili vse do njenega konca, kjer je veliko korito z vodo in kjer po drugi strani gozdnatega grebena vodi druga cesta, označena s 522. Prava pešpot se je pričela šele tu in do tod bi se lahko tudi pripeljali, če se ne bi odločili za anello, to je krožno turo.
Pot nas je v senci gozda vodila malo po avstrijski in malo po italijanski strani in nas kmalu privedla do jase, kjer je stala lična hišica. Tu se je pot postavila bolj pokonci , zato smo hitro zmogli še tiste dobre pol ure hoje, kot je obetal smerokaz ob poti. Kmalu so se pogledi ustavili na Dobraču in nekaj korakov kasneje smo že stali poleg obeležja na vrhu.
Vreme je bilo prekrasno, tako da smo z veseljem posedli na klopi na naši strani in se prepustili okrepčilu, klepetu, razgledom in seveda tudi počitku. Z ničemer od naštetega nismo hiteli, zato je urni kazalec naredil lepo pot, preden smo se odpravili nazaj v dolino. Do vodnega korita smo zmogli hitro, potem pa se je cesta bolj smo bili daleč bolj in bolj vlekla in kmalu po tistem, ko smo na zemljevidu preverili koliko naj bi je še bilo, končno tudi končala.
 |
| Foto: Eka Z. |
 |
| Foto: Eka Z. |
Dan smo zaključili v Planici na razgledni terasi, kjer smo se ob kavi pomenili še o tistem, za kar nam je med turo zmanjkalo časa in si namignili, kam naj nas pota vodijo v prihodnje. Če bo nekaj manj hoje po cesti in če bo cesta brez asfalta, bo kar v redu, smo se strinjali, glede preostalega pa ni bilo nobenih pripomb :-)
=> fotografije Peč (Tromeja) - Monte Forno
Ni komentarjev:
Objavite komentar