Pontebbana, Možac, tokrat samo skozenj, in iz Grauzarie strmo navzgor v Badiuz.
Na koncu je začetek ; konec ceste se prične pešpot in vožnjo zamenja hoja. Počasi sva se pripravila, potem pa po kolovozu stopila proti bližnjemu Borgu di Mezzo.
Pozdraviva nekaj ljudi, ki delajo na njivah, jako podobnim onim v Reziji ali Trenti, kjer je vsaka ped obdelovalne zemlje dragocena. Obzidane s kamenjem, da dež ne spira prsti in ograjene z mrežo, da divjad ne poje vsega, kar tam zraste v kratkem času med minulo in prihodnjo zimo. Nad vasjo se odžejava, potem pa nadaljujeva v kratkih rokavih, saj je zelo toplo, strmina pa, z izjemo travnikov na planini, ne popusti vse do vrha.
Pot nama je šla dobro izpod nog in kmalu so razgledi zmogli zaobjeti bližnje gore in doline in če se vreme ne bi kujalo, bi videla še več in dalj. Krajši položen del skozi gozd naju je pripeljal na travnike in do zavetišča, kjer sva malce počila, potem pa po prekrasnem bukovem gozdu nadaljevala navkreber. Ko sva prišla do škrbine, kjer se pot nadaljuje proti Creti Grauzarii, sva zavila levo, ter po strmejšem vršnem pobočju kmalu zmogla do križa vrh Cimadorsa Alta.
 |
| Foto: Eka Z. |
Na planini si še enkrat malce odpočijeva, potem pa kmalu zmoreva preostali del sestopa.
Ko v vasi prijateljica nabere vrečko regrata, ki je tod res bio in eko, se odpeljeva proti domu. Tudi tokrat še z avtom narediva manjši anello, saj sva v Tabljo / Pontebbo potovala po dolini Avpa / Val Aupa prek sedla Čez Kladje / Sella di Cereschiàtis , si med potjo v Dordolli privoščila okusen cappuccino in si ogledala nekaj izhodišč za prihodnje potepe.
Da sva se pred prihodom domov ustavila tudi v Ukvah in na Bledu, vemo zakaj, pa se razume samo po sebi !
=> fotografije Monte Cimadors Alto
Ni komentarjev:
Objavite komentar