Ko mi je uspelo utišati budilko in se dvigniti iz postelje, so bili najtežji trenutki dneva za menoj. Tudi najbolj zoprni.
Kot da bi zadnji prostor(ček) blizu doma čakal na naju, ko sva se v zgodnjem jutru pripeljala pred Valvasorjev dom in parkirala vozilo. Jutro je bilo hladno in vetrovno, zato sva urno stopila v breg, da se čimprej ogrejeva. Kmalu sva zmogla do razpotja, kjer sva se usmerila na Žirovniško pot in nekaj višje so pogledi že segli do jezera z otočkom, do julijskih vršacev in okoliških gora, pa tudi v smeri doma se je videlo daleč.
Hitro sva jo drobila navzgor in se ustavljala le toliko, da sem sem ter tja naredil kak posnetek. Višje sva bila, bolj je pihalo, zato sva se nekaj nad gozdno mejo za kratek čas ustavila, da sem se jaz topleje oblekel in da sva se oba odžejala. Do sedla med obema Stoloma je še precej pihalo, tam pa naju je sonce končno prijetno pogrelo in kmalu zatem, ko sva se pozdravila s tropom ovac ob poti, sem že sedel na skali vrh Stola. Deset minut manj kot dve uri sva potrebovala do vrha in čeravno mi "hitreje, težje, višje" že dolgo ne pomeni kaj dosti, sem bil omenjenega časa vesel, saj mi je dal vedeti, da sem oziroma sva kar primerno pripravljena za počitniška potepanja, ki so vse bližje.
Med počitkom sem se spomnil besed, ki jih je zapisal Pavle Kozjek: "V gorah nekaj iščemo, čeprav tam nismo ničesar izgubili. Če bomo imeli kaj iskati tudi v prihodnje, smo na pravi poti." Mene ta iskanja vedno znova izpolnjujejo in upam, da še dolgo ne bom našel tega, česar nisem izgubil.
Ker je veter popustil in naju je sonce prijetno grelo, sva kar dolgo posedala zgoraj, preden sva se odpravila v dolino. Do koče sva morala še enkrat malce navzgor, potem pa je šlo po Zabreški poti samo še navzdol. Do planine sva bila sama, naprej pa se nas je našlo kar nekaj. Vreme se je med sestopom precej skvarilo in ko sva se vrnila do avta, so bili Julijci in okoliške gore že pokriti z gostimi, temnimi oblaki.
Če naju je minulo soboto rana ura ubranila vročine, zna biti, da naju je danes vsaj plohe, če ne nevihte.
Ponoči jutranjih težav ni. V posteljo kar padem. Brez budilke . . .
=> fotografije Stol
Ni komentarjev:
Objavite komentar