Ker drugim "ni zneslo" sva se s prijateljico sama odpravila na Virnikov Grintovec. Zaradi vročine in morebitnih neviht sva se odločila za nižji in domu bližji vrh in ker sva "ostala sama" je zmogla z nama tudi princeska. Začeli smo ob ravno pravi uri, da nam gor grede ni bilo preveč vroče in da smo zgoraj posedeli v miru še preden se jih je nabralo toliko, da niso imeli kam sesti, navzdol grede pa nam tudi ni bilo hudega, saj je pot vodila po gozdu, kjer je bilo sence dovolj. Zaključila sva s prijetnim klepetom ob kavici in osvežilni pijači, princeska pa je ta del prespala v svojem boksu, saj je bil avto na hladnem, v senci krošnje velikega drevesa.
Prijeten potep, ravno pravšen pred počitnicami, na katere se s princesko odpravljava te dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar