nedelja, 06. avgust 2017

Lermoos - krajše počitnice med dolgim dopustom

Mali srpan , torek 25.7.2017 do ponedeljek 31.7.2017

Ko sem zadnje dni pred počitnicami spremljal vremenske napovedi za Lermoos in okoliške kraje sem imel občutek, da bom odpotoval iz dežja pod kap. Dež, nevihte in največ štirinajst stopinj v prvih nekaj dneh so obetale tako lokalne kot tuje meteorološke agencije, a me to ni odvrnilo od mojih namer. Zelo nerad spreminjam načrte, čeravno zaradi tega vsake toliko kako turo naredim v dežju ali me med kako turo pesti vročina, pa tudi pod vrhom sem že ne enkrat obrnil. Tokrat se je moja trma obnesla in kar štiri od petih dni sva s princesko pohajala naokoli ter tako zmogla en krasen izlet in tri lepe ture v bolj ali manj prijaznem vremenu, dodatna dva dneva, prvi in zadnji, pa sta bila namenjena potovanju tja in nazaj.

Ko sva v torek popoldan s princesko prispela v Lermoos sva bila navdušena nad apartmajem, saj je bil v "živo"  še prijetnejši, kot so obetale fotografije. Tudi lokacija počitniškega doma je bila imenitna, saj so bili travniki in gozd tik za hišo, vse ostalo kar bolj ali manj potrebuješ med počitnicami pa je bilo dosegljivo peš v največ dvajsetih minutah. Ko sva se udomačila in zložila vse kar sva prinesla s seboj v omare, hladilnik in na kopalniško polico, sva se odpravila na sprehod po vasi. Prijeten kraj, navkljub turističnemu utripu dokaj miren, nama je bil takoj povšeči, toliko bolj potem, ko sva našla lokal, kjer so imeli slasten sladoled z najmanj ducat okusi in kjer so pekli okusne pizze v krušni peči. Kmalu po tistem, ko sva se vrnila domov, je zunaj pričelo rahlo rositi, pozno zvečer, na drugem sprehodu, pa je že pošteno deževalo.









Sredino jutro je bilo sivo, hladno in deževno. Tudi dan je bil tak, pozno v noč ni niti za trenutek prenehalo deževati, tako da so bili sprehodi kratki in samo v bližini doma. Včasih tak dan pride prav, saj je počitek dobro del, pa tudi knjiga Smrt v Benetkah od Thomasa Manna, ki sem jo prebral na dah, je bila ravno prav zanimiva, da čas ni bil dolgočasen. Ponoči se je snežna meja spustila precej nizko . . . 





V četrtek sva se odpravila v bližnjo Nemčijo, na Bavarsko, v kraje pod Ammergauer Alpe. Prvo sva si ogledala posestvo Linderhof, katerega je dal zgraditi bavarski kralj Ludvik .II. Bavarski, se potem zapeljala do bližnjega Oberammergaua in na koncu obiskala še samostan Ettal.  














V petek je bilo jutro turobno, oblačno in megleno, rahlo pršenje ni obetalo nič dobrega. Ker je napoved dajala nekaj upanja za lepše popoldne sva se odpeljala v bližnji Ehrwald in se z gondolo dvignila na višino naše Komne, od koder sva namesto vzpona na Iglskopf naredila sprehod do dve uri oddaljenega jezera Seebensee, saj se je vreme izneverilo in je vso pot kar krepko deževalo.





V soboto so se nama vremena končno razjasnila, tako da nama je uspela čudovita tura na Ups (Upsspitze) in Daniel. Krasna, razgledna pot na vrhe je poskrbela, da sva pozabila na vso sivino minulega dne, toplo sonce, ki naju je grelo med sestopom pa je poskrbelo, da nisva pozabila, da smo sredi poletja. Vrh gore sva s pecivom in sadjem obeležila včerajšnji princeskin rojstni dan, saj nama včeraj v dežju in mrazu ni bilo kaj dosti do praznovanja.









Tudi v nedeljo sva bila v gorah. Jutro je bilo bolj kot ne oblačno, zato sva se še enkrat sprehodila po Lermoosu in si ogledala še konec gornjega dela vasi, potem pa sva se z gondolo zapeljala visoko pod vrh Grubigsteina in se povzpela še nanj. Vrh s predvrhom je bil kar obiskan, tako da sva svoj mir našla na grebenu malce vstran.








V ponedeljek sva pozajtrkovala, se na kratko sprehodila, potem pa vzela slovo od prijazne gostiteljice in prijetnega kraja, upajoč, da najin prvi obisk tod ni bil tudi zadnji. Ker sva sem pripotovala skozi Garmisch Partenkirchen, torej prek Nemčije, sva domov potovala mimo Innsbrucka in preko Južne Tirolske v Italiji, saj imava ob tej poti v načrtu nekaj prihodnjih popotovanj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar