Jutro je bilo oblačno in rahlo pršenje ni obetalo lepega dne. Vremenske napovedi pač. Zato sva se po jutranjem sprehodu, pred katerim sva obilno zajtrkovala, odpeljala v bližnji Ehrwald in si z gondolo pomagala na višino naše Komne. Dekle, ki je prodajalo vozovnice za gondolo, je na moje vprašanje glede vremena potrdilo obete, češ, čez uro ali dve bo vreme prijaznejše. Ker je bilo zgoraj oblačno in suho, sem se odločil, da se povzpneva na Iglskopf, manj obiskan vrh v tistih koncih.
Do jezerca Igelsee, kjer se prične pešpot na vrh, ni bilo daleč kar se razdalje tiče, časovno pa dovolj, da se je vreme res spremenilo. Žal na slabše, saj je sprva rosilo, pri jezeru pa je pričelo krepko deževati. Vajena vsega sva se odločila, da namesto na goro nadaljujeva do zgornjega jezera, do Seebensee, od koder je imeniten razgled na sosednji Zugspitze. V lepem vremenu seveda, na katerega sem še vedno upal. Žal je vse do tam deževalo in tudi nazaj grede dež ni pojenjal. Tako sva ostala brez novega vrha, brez razgledov, pa tudi malico sva prinesla domov, saj nama v dežju ni bilo do počitka in okrepčila.
Dobre štiri ure je trajal najin potep, med katerim sva videla dve jezeri, obilo vode, tako nad kot okoli naju, tudi po nama, in seveda na desetine krav, ki so se pasle na planini. Tako kot včeraj je tudi danes marsikaj ostalo za nekoč ...
Pozno popoldan se je pričelo vedriti, krasen sončni zahod je obetal lepše dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar