Po včerajšnjih skoraj tisoč in tristo metrov navzgor in navzdol sva se danes odločila za nekaj krajšega in udobnejšega. Ker je bilo jutro še bolj kot ne oblačno sva se prvo sprehodila čisto na konec drugega konca vasi, kjer sem si med drugim ogledal cerkev Svete Katarine, ki slovi kot ena najlepših baročnih cerkev na Tirolskem.
Ko sva se vračala domov, je tudi tam gorela svečka ...
Ker so se med sprehodom vremena zjasnila, sem doma brž smuknil v druga oblačila, pripravil nekaj malega za pod zob in za žejo, nato pa sva se peš odpravila do bližnje gondole, s katero sva se v dveh obrokih, ker sva morala prestopiti, zapeljala visoko pod goro do koče Grubigsteinhütte. Tam naju je pričakal koncert alpskih rogov, katerim sva z veseljem prisluhnila, preden sva nadaljevala proti vrhu Grubigsteina.
Pot do vrha sva zmogla mimogrede in ker je bila tam kar precejšnja gneča, sva nadaljevala po grebenu tako daleč, da sva lahko bila sama s seboj. Počitek je prijal obema, princeska je celo malce zadremala, jaz pa sem kot običajno razmišljal o tem in onem in se razgledoval po okoliških gorah. Ko sva se naveličala brezdelja sva odšla navzdol in med sestopom stopila še na predvrh, kjer je križ skoraj lepši in večji kot je tisti na glavnem vrhu. Pred vrnitvijo v dolino sva še malce počila pred kočo, se odžejala in še enkrat prisluhnila alpskim rogovom, potem pa pustila gondoli oziroma dvema, da naju odpeljeta domov.
Piko na i prijetnemu dne sem pritisnil s pizzo iz krušne peči in hmeljevim napitkom, da princeska ne bi bila prikrajšana, pa sva kmalu zatem polizala še nekaj kepic sladoleda.
=> fotografije Grubigstein
Ni komentarjev:
Objavite komentar