Moja pota po gorah (ino drugod): Ob Tilmentu gor in dol (kolesarjenje, <-> 108 km, ↗ 200 m)

Sušec, sobota 30.3.2024

Bibione Pineda - San Michele al Tagliamento - San Giorgio al Tagliamento - Ponte della Delizia - Pieve di Rosa - Latisana - Bibione Pineda

Prva stotka!

Ob Tilmentu gor in dol, večji del po stranskih, neprometnih cestah, in nekaj malega po glavnih, kjer je bilo kar nekaj prometa.

Že lani sem razmišljal o tem, da potegnem prek sto kilometrov, pa nekako ni zneslo. Treking bicikel je težak, gume precej širše in prestavna razmerja takšna kot na MTB kolesih. Vožnja udobna in prijetna, nekje do slabih osemdeset kilometrov v dolžino sem še zmogel, a me je kar utrudilo, saj je bila povprečna hitrost dokaj nizka in so se kilometri počasi nabirali. S cestnim kolesom sem odkril nov svet, po prvem, petintrideset kilometrov dolgem spoznavnem "izletu", sem v drugo zlahka opravil z osemdesetimi kilometri dolžine in dobrimi tisočsto metri višine. Tako danes kaj prida treme nisem imel, čeravno sem se prvič lotil več kot stokilometrske dolžine.

Konce okoli Lignana, Bibioneja, Caorleja, itd., dobro poznam, zato sem vedel kam naj se podam, da bom v miru užival na bolj kot ne praznih cestah in pridno nabiral kilometre. Tokrat sem za izhodišče izbral Bibione Pinedo, tam je v tem času mrtvilo, parkirišča prazna, temu primerna je tudi gostinska ponudba. Skromna.

Pedaliranje mi je šlo odlično od nog, počival sem bore malo. Prvič pri kapelici, kjer sem žalostno ugotovil, da mi jo je Relive zopet zagodel in je pot do sem izračunal kar po zračni liniji, torej naravnost. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, pravijo, in ker je app brezplačen mu ne zamerim, če mi nekajkrat letno ponagaja. Je pa zoprno in me moti, to pa. Kakorkoli, Koomot in Garmin dobro opravljata svojo nalogo in nanju se precej bolj zanesem, Relive je samo dobrodošel dodatek, sploh če prehojeno, presmučano ali prevoženo pot posname kot gre.

Potem sem pa kar gonil in gonil in šele v vasici Varmo, že na poti nazaj proti obali, naredil še drugi postanek. Počitek. Tokrat v vaškem lokalu, kjer sem si privoščil brioche, kofe in Coca Colo, odlično je sedlo, tudi noge so bile vesele krajšega počitka.

Kakšnih trideset kilometrov pred koncem, tam nekje, pa sem počasi pričel čutiti utrujenost, noge so postale težje. S seboj sem imel par energijskih ploščic, seveda tudi dovolj pijače, oboje je pripomoglo, da utrujenost ni postala moteča, tudi glede povprečne hitrosti nisem postal kaj dosti počasnejši. Le tiste živahnosti in svežine kot je bilo do tu nekje, ni bilo več. Vreme ves dan ni bilo tako sončno, kot so napovedali, da bo, nekakšen mrč ves čas, le vsake toliko je sonček na polno pokukal skozenj oblake. V daljavi so bili oblaki precej temni, kar grozeče so se videli. Nekje blizu Bevazzane, kjer sem kolesaril letos januarja, je padlo nekaj debelih kapelj dežja. Tudi stemnilo se je, vse je kazalo na dež, ploho, bog ne daj nevihto. Močneje sem pritisnil na pedala, vedoč, da do obale ni več daleč, in presenečen ugotovil, da imam še kar nekaj rezerve. In sem tako nekaj časa pritiskal pedala podobno močno kot na začetku, vse dokler nisem ugotovil, da je kar se vremena tiče najhujše mimo in mi ni več potrebno hiteti. Se pravi, se bati dežja.

Lagodno sem se pripeljal nazaj v Bibione, kjer sem slučajno našel ulico s krasnim imenom, dragoceni spomini so se odvrteli kot najlepši film. Na koncu sem naredil še ovinek do peščene plaže, spodobi se nekako simbolično zaključiti čudovit potep. Res je bilo krasno popotovanje ob Tilmentu gor in dol, čudovita pokrajina, lične vasice, vrh vsega smo se pozdravljali z bon di, kot sem vajen na ljubih mi karnijskih vršacih ino vasicah pod njimi. In tu pa tam dodali "Buona Pasqua".