Nekaj dni, preživetih v Corvari, je bilo namenjeno kolesarjenju. Gore sem občudoval samo od spodaj in s prelazov, na katere sem prisopihal z biciklom. Na tri legendarne prelaze, prek katerih so večkrat vodile etape Gira d'Italia sem želel, vedno po najstrmejši cesti.
Passo Pordoi je bil prvi na vrsti, tega sem se odločil obiskati kar od doma, to je iz Corvare. Klanec se je pričel tik pod mojim B&B, namesto običajnega ogrevanja po ravnem sem se danes za ogrevanje povzpel na Passo Campolongo. Odlično mi je šlo od nog, med strmim spustom v Arabbo sem premišljeval, ali bo tudi nadaljevanje podobno.
Cesta mi je bila domača, lani sem se tod vozil iz La Ville, ko sem se odpravil na Piz Boe. Takrat sem šel mimo spomenika Faustu Coppiju, legendarnemu italijanskemu kolesarju, petkratnemu zmagovalcu Gira in trikratnemu zmagovalcu v gorski klasifikaciji. In še pomislil ne na to, da bodem skoraj ob letu osorej spet tu s povsem drugačnimi nameni.
Skozi Arabbo počasneje kot po klancu do nje, potem hitro ubodem pravšnji ritem in nadaljevanje proti Pordoiu je en sam užitek. Spet pomislim na turno smuko, leva, desna, desna, leva, čim najdeš pravšnji ritem, eno samo veselje. Vse od doma (Garní La Tranquillité v Corvari) prometa ne kaj dosti, verjetno res eden zadnjih bolj mirnih tednov pred poletnim direndajem, kot je dejal gostitelj Manfred.
Na Garminu sem spremljal višino in dolžino, to je, koliko obojega me še čaka do prelaza, seveda tudi v kako strm klanec se peham, vsake toliko sem tudi preveril, kako hitro bije srček. Vse pod kontrolo. Poganjanje pedal je bilo z eno besedo uživaško, bolj strm je bil klanec, lepše se mi je dogajalo. Paziti sem moral, da se nisem pričel preveč gnati, da sem držal enakomeren ritem, sploh, če je kdo padel mimo mene in sem nekako podzavestno močneje pritisnil na pedala. Časa za izgubljanje v času in prostoru obilo, vedno tako, razgledi na okoliške gore božanski, počutje precej blizu temu. Če me je kak avto, kombi, avtobus ali kamion po občutku prehitel preveč na tesno, sem ga enostavno ignoriral, po potrebi tudi dvakrat.
Domov, tam malce počitka in sončenja na balkonu, zvečer pa v life. Pardon, na sprehod v mestece in na okusno večerjo.
dolžina vzpona: 9,4 km
višinska razlika: 638 m
povprečni naklon: 6,8 %
največji naklon: 9,7 %
Ni komentarjev:
Objavite komentar