…
…
…
In na kraju napišem, da je
užitek,
ta večno tekoči čas
premagovati,
da se nam biti ni treba bati,
da je biti - glavni dobitek.
( Ervin Fritz )
Življenje živeti tako, ko ga
živim sedaj, je redkim dano.
Srečen sem, da sem med
redkimi. Toliko bolj, ker si srečna tudi ti.
Jogurt mi je zadišal, točno
tisti in samo zaradi jogurta se ne spodobi potovati v Škofjo Loko. Če pa
potovanje s hribi povežeš in taisti dan še turo narediš, je vse skupaj drugačni
zgodbi podobno in take vrste drugačno zgodbo sva danes s princesko spisala.
V Prtovču se rado zgodi, da
je vozil več, kot je prostora za brezskrbno parkiranje, zato sva bila kar
zgodna. In tudi vremenu, tistemu po
poldnevu, ne zaupava najbolj.
Ker so nama pri srcu krožne
ture, se rada odločiva za različni poti vzpona in sestopa. Tudi tokrat je bilo
temu tako.
Gor sva se povzpela po poti
čez Poden, ker sem slutil, da bo tam manj gneče. Res nas ni bilo veliko, je pa
bilo vremenu primerno veliko blata.
Na vrhu sva si, kot nama je v navadi, razdelila banano.
Sestopila pa sva čez Razor,
kjer je bilo ravno obratno, kot na poti navzgor. Blata manj
in ljudi precej več. Ker so zame trije pogosto gneča, zlahka zapišem, da sva
dol grede imela gnečo.
Domov grede na jogurt seveda
nisem pozabil; sem ga vzel malce več, tako mimogrede, ker sem bil pač v tistih
krajih …
Ni komentarjev:
Objavite komentar