Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit
zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad!
( Tone Pavček )
Odkar sva skupaj, so vsi Najini trenutki praznični. Ker sva
bila v torek skupaj, je bil za Naju torek prazničen, četudi ne bi bil praznik.
Danes je samo enkrat danes. Prej je jutri in potem je
včeraj. Eni danes se hitro pozabijo in drugi danes ostanejo v spominu do konca
svojih dni. Samo pogledala sva se v oči in vedela, da bo torek, ki je bil tudi
samo enkrat danes, ostal v najinem spominu do konca . . .
Približno na pol poti tja in približno na pol poti sem sva
se srečala in od tam je bilo zelo blizu do tam, kjer smo začeli. Princeska je
bila zelo razigrana in midva z ljubo . . .
no ja, ne dosti manj.
Navzgor grede je bilo oblačno in kar sveže, navzdol grede pa
sončno in precej toplo. Razgledi so bili čudoviti, vse od Kamniško Savinjskih
in Julijskih Alp pa do morja je segal pogled in pri srčkih nam je bilo zelo
prijetno. Seveda ne samo zaradi razgleda . . .
Navzdol grede smo si privoščili dolg počitek, pravo pravcato
razvajanje, pri cerkvici ob poti. Najmanj tako prijetno je bilo, kot med
sestopom iz Monte Zermule, le potočka ni bilo nikjer, a smo zmogli tudi brez
njega.
Včasih je lahko dobrega pol dne bolj polno od celega tedna.
Danes je bilo včasih.
Vilinska bitja so zamahnila s čarobno paličico in dejala .... bodita ....
OdgovoriIzbrišiLp, Maja