Krniška glavica - Jof di Somdogna

"Če je Triglav najvišja in s pripovedkami najbolj bogata gora v Julijskih Alpah, Suhi plaz (Škrlatica) najbolj divja, Jalovec najdrznejša, Mangrt najslikovitejša, Razor najbolj odlična, Viš najbolj bleščeča, Kanin najbarvitejša in najbolj nenavadna, potem je Montaž največji in najmogočnejši. Od katere strani ga pogledate, ne najdete mesta, zaradi katerega bi ga bilo mogoče uvrstiti med povprečne ali nepomembne gore ali bi zaradi tega njegova silno učinkujoča postava kaj izgubila. In naj se pokaže kjerkoli že, ni nam treba pogledati na zemljevid; ni dvoma: to je on: Montaž!"

                                                          (Julius Kugy , Iz življenja gornika)

Tja in nazaj se jih je nabralo manj, kot sva jih navajena samo tja.

Pa niti nismo bili prav blizu . . .

Še nekajkrat bo tja onstran meja, potem tostran ne bo več moteče gneče in domače gore bodo spet vabeče.

Bila je očarana, ko smo prispeli v Zajzero. V njenih očkih sem videl vse, tudi s snegom poprhana Montaž in Viš, temno zelene gozdove nad dolino in sinje modro nebo.

Krniška glavica mi je ljuba, morda še bolj pozimi, na smučeh. Je odličen razglednik in če izbereš različni poti za gor in dol, opraviš imenitno turo. Mi smo za gor izbrali pot mimo koče Grego in za dol mimo bivaka Stuparich.  

Bil je tako čudovit dan, da sva, smo na vrhu preživeli več kot dve uri. Tišina in mir sta bila tiste sorte, da si ju dobesedno čutil in občutil.

Bil sem na Montažu, večkrat, po različnih poteh.

Sem že sedel na skalo, kjer je sedel Kugy ? Še bom ?

Včasih sem zmeden in včasih me zmedejo. Kaj je bilo tokrat, ne bi vedel. Vem pa, da smo od bivaka v dolino sestopili po drugi poti od nameravane in da je bil sestop čudovit. Princeska je s težjimi odseki poti opravila tako imenitno, da sem jo klical kar alpinistka.

Ko se je večer prevešal v noč, sva sedela na klopci, v zatrepu Zajzere, tesno objeta srkala kavico in gledala, kako luna vzhaja iznad Viša.

=> fotografije Krniška glavica - Jof di Somdogna