( Wilhelm von Humboldt )
So dnevi, ki so kar tako in so dnevi, ki so !
To sem ti napisal, ljuba Maja, na začetku Najinega začetka. Prvih sva zmogla bore malo, druge sva živela ves čas.
Prazen prostor sva izpolnila s čudovitimi dogodki, prekrasnimi mislimi in toplimi, ljubečimi občutji.
Še posebej lep dan sva pomnila tako, da sva se ob letu osorej vrnila na kraj, kjer sva ga preživela.
Torek je bil eden teh dnevov, zatorej sem vzel pot pod noge in se odpravil na Mavrinc obujat Najine spomine.
Dolgo sem sedel zgoraj na klopci, globoko zatopljen v spomine . . . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar