Po izletu, planinski turi in turnem smuku sem si zaželel še malce kolesarjenja. Sit mraza in vetra, sem si na Primorskem obetal nekaj toplejše vreme in upal, da bo burja dejansko ponehala. Ob obali sem kolesaril že večkrat, zato sem se tokrat odpeljal v notranjost. Na Komoot-u sem našel pot, ki sem jo malce prilagodil svojim željam, in se danes odpravil na kolesarski potep.
Pod železniško postajo v Tržiču (Monfalcone) je veliko brezplačno parkirišče, le to sem izbral za izhodišče. Navigacija mi je pomagala, da sem v sicer majhnem mestecu udel kolesarsko stezo, ki je speljana ob vodnem kanalu, in se po njej odpeljal proti Gorici. Skozi Ronke (Ronchi dei Legionari) sem prikolesaril v Sredipolje (Redipuglia), kjer sem se ustavil pri kostnici (klikni za ogled povezave). Ogledal sem si jo samo od spodaj, stopnice bom prehodil prihodnjič, skupaj z mojimi iz Solkana, ko se bomo odpravili na Debelo Grižo in potem izlet nadaljevali v Tržiču s sprehodom ob obali v bližini Marine Julie. Od Sredipolja nisem imel daleč do Zagraja (Sagrado), kjer sem zavil proti Martinščini (San Martino del Carso). Vmes sem si v lokalčku ob cesti privoščil kofe in brioche, termometer na bližnji lekarni je kazal prijetnih deset stopinj, prijalo je posedeti na sončku. Čim sem zavil z glavne ceste se je pričel klanec, mestoma precej strm, ki se je končal pod Vrhom 3 na Debeli Griži (klikni za ogled povezave). Do vrha, to je do muzeja in spomenikov, ni bilo daleč, tam sem se malce razgledal in spočil. Z razgledne ploščadi sem imel krasen razgled na Julijske in Karnijske Alpe, seveda tudi na nižino, videti je bilo, da je zima samo še v gorah, saj je bila snežna meja precej visoko. Oblekel sem vse, kar sem imel s s seboj, potem pa nadaljeval s kolesarjenjem. Spust sem opravil po drugi strani hriba, tam je bila senca in mestoma vlažna cesta, zato nisem upal spustiti do konca. V Petovljah (Peteano) sem pripeljal na glavno cesto in se skozi Zdravščine (Sdraussina) vrnil v Tržič.
Devetintrideset prevoženih kilometrov je bilo povsem dovolj, da sem se pošteno razmigal, tudi, da sem spoznal nekaj novih krajev. Prihodnjič naredim še ovinek do Doberdobskega jezera, nekega dne pa za izhodišče morda izberem Solkan in se po eni poti odpeljem do morja in po drugi nazaj.
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar