Veliki srpan, petek 11.8.2023
Zadnji počitniški potep je bil bolj kot ne izlet, čeravno sem prevozil slabih trideset kilometrov s kar nekaj višinske razlike.
Jutro je bilo sončno, tudi toplo, a se mi ni nikamor mudilo. Topleje bo, prijetnejše bo plavanje v jezeru ino poležavanje na livadi ob njem, sem si mislil. Potep sem pričel v drugo smer kot dvakrat poprej in sicer v smeri Oberndorfa, kolesarjenje po skoraj praznih stranskih cestah med polji mi je bilo v velik užitek. Tam sem pripeljal oziroma zapeljal na glavno cesto, ki vodi v Kitzbühel, in imel nekaj kilometrov sila slab občutek zaradi gostega prometa. Cesta je šla celo rahlo navzgor, poganjal sem kolikor sem zmogel, a se mi je zaradi drvečih in prehitevajočih se vozil zdelo, da se nikamor ne premaknem. Ko sem prisopihal do table, ki označuje začetek Kitzbühela, sem si pošteno oddahnil, tam sem zavil proti Filzenu, zaselku nekaj hiš visoko na hribu. Prav do hiš mi ne bi bilo potrebno poganjati pedal v sila strm klanec, a sem se potrudil, saj sem vedel, da je od tam krasen pogled na gore v skupini Wilder Kaiser. Seveda tudi tod oddajajo apartmaje, prepričan sem, da je bilo tistih nekaj Nizozemcev (sodeč po registraciji na vozilu), ki so sedeli na terasi, prepričanih, da sem se izgubil, cesta se tod namreč konča. Morda sem včasih res malce izgubljen, a tokrat temu ni bilo tako. Pozdravil sem jih z Grüß Gott , kot sem vajen v tistih krajih, naredil nekaj posnetkov in že sem drvel nazaj v dolino. Prav daleč ne, že po dveh ovinkih sem zavil na makadam v gozd, po katerem sem si skrajšal pot do jezera Schwarzsee.
Malo v klanec, malo navzdol, vmes nekaj asfalta in že sem bil na obali oziroma obrežju. Vedoč, da je ob jezeru tudi močvirje, poleg plačljivega kopališča in vrste bolj ali manj skritih kotičkov, kjer se sme poležati in zaplavati, sem se zapeljal okoli jezera, da sem se razgledal. Ko sem našel kotiček, ki mi je bil po volji tako glede poležavanja kot plavanja, sem tam naslonil bicikel na drevo, ga zaradi gneče na bližnji sprehajalni potki za vsak slučaj priklenil, potem pa razgrnil brisačo in legel k počitku. No, recimo temu tako, bolj je šlo za sončenje, kateremu je sledil skok v dokaj hladno jezero. Sprva sem nameraval stopiti v kalno vodo, dna se niti približno ni videlo. Predvidno sem želel potipati s stopalom kje je dno, a sem dobesedno padel v prazno. Že tik ob obali je jezero globoko, pregloboko, da bi stal v vodi in se recimo razgledoval. Malce sem se potopil, a dna nisem dosegel, zaradi kalne vode sem imel kar malce tesnoben občutek, a ne do te mere, da se v drugo ino tretje v vodo ne bi vrgel "na glavo". Prijalo je plavati, navkljub kar hladni vodi sem res užival. Ko sem imel dovolj sonca in vode sem se spet preoblekel v kolesarja in se odpeljal v Kitzbühel.
Mestece mi je bilo domače, v minulih dneh sem ga dvakrat obiskal z vlakom. Kolesaril sem po Vorderstadtu in Hinterstadtu, moje sicer moderno kolo je delovalo precej retro med množico kot žafran dragih E-MTB (električnih gorskih koles), videti je bilo tudi precej pregrešno dragih cestnih specialk prestižnih znamk. Če si v doglednem času izpolnim željo, ki me vse bolj prevzema, se zna zgoditi, da se ob letu osorej v Kitzbühel tudi sam pripeljem s čim dražjim ino prestižnejšim, konec koncev se živi samo enkrat in si je potrebno tudi kaj privoščiti.
Domov sem se vrnil po prekrasni sprehajalno-kolesarski stezi, imenovani Römerweg. Na začetku sem imel opravka s hudičevo strmim klancem, ki se je pričel na spodnji postaji gondole na Kitzbüheler Horn, potem pa sem v zložnem spustu kolesaril ob prelestnih razgledih na gore in dolino vse do Oberndorfa, kjer sem v samem mestecu zapeljal na cesto, po kateri sem se pripeljal zjutraj. Do doma ni bilo daleč, še zadnji potep teh počitnic je bil kmalu pri kraju.
Večer sem preživel v mestu, kjer je bila prireditev s pihalno godbo. Dobiti prosto mizo s pogledom na oder je bila misija nemogoče, tudi v sosednjih ulicah so bile vse mize na terasah gostiln zasedene. Zato sem se odločil za sladoled in ga polizal sprehajajoč se, vmes pa že premišljeval o morebitnem ponovnem obisku tega mesteca, seveda tudi o gorah, na katere bi se povzpel, in krajih, katere bi obiskal na biciklu. Recimo ob letu osorej . . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar