Po sonce na Jakoba

Ljudje rode se in svoj bežni čas žele čim bolj popolno preživeti, 

zato se najdejo, kot ti in jaz, zato so srečni, če jim mesec sveti.

                                            ( Janez Menart )

Ko enkrat spoznaš, da je samota najlepša v dvoje in da se je potepati najprijetneje v troje, se sam stežka odpraviš zdoma. 

Sobotno jutro je bilo sivo in mokro, kot že mnogo juter poprej.

Če ne bi vedel, da ni treba ne daleč, ne visoko, da te obsije sonce, bi s princesko kar doma ostala. 

Čeravno je Sveti Jakob nad Preddvorom vzpetina, tako Wikipedija, nama je uspelo opraviti krožno turo. Gor po peš poti in dol po gozdni cesti, ker je bilo na poti preveč blata. Vreme je bilo krasno, sonce je sijalo in grelo, kot bi bili na začetku pomladi in ne na začetku zime. S pomočjo telefona smo bili pri cerkvici nekaj časa skupaj vsi trije, potem pa sva s princesko počasi sestopila v sivi vsakdan.

Na poti domov sem se zavedel, da mineva zadnja letošnja sobota in da je za nama zadnja letošnja tura.

=> fotografije Sveti Jakob nad Preddvorom