nedelja, 07. maj 2017

Petelinjek

Veliki traven , sobota , 6.5.2017

S princesko sva se odzvala vabilu, da skupaj poiščemo in raziščemo nekaj poti nedaleč nad Loškim potokom in odpotovala v kraje na meji med Dolenjsko in Notranjsko. Princeski sem dejal, da gremo iskati medvede, dejansko pa sva s prijateljico želela raziskati poti na Petelinjek in okoli njega ter jih povezati v krožno turo. 

Začeli smo v zaselku Matevljek oziroma nekaj višje, na križišču več gozdnih cest, malce naprej od konca asfalta. Do odcepa za Votle stene smo sledili markirani poti, od tam pa nadaljevali po neoznačeni stezi - kolovozu do gozdne ceste, katero smo prečili in po levem kolovozu prek lepega travnika dosegli vršno pobočje. Do vrha na desni smo lomastili čez drn in strn po kar strmem gozdu in kmalu zmogli do vrha Petelinjeka. Kamnit možic, nekakšen stol in lestev označujejo vrh, s katerega ni razgledov, saj je gosto poraščen. Petelinjeku so namerili 1212m višine, je v pogorju Racne gore in ga uvrščajo v Notranjsko in Snežniško hribovje.













Po krajšem počitku smo nadaljevali, to je pričeli sestopati, v smeri Zgornjih Poljan. Pri sestopu sva si pomagala s zemljevidom Loškega potoka in okolice v merilu 1:6000, kateri ima kolovoze in steze vrisane precej na oko, zato sva se morala kar potruditi, da sva ubrala pravo smer in našla pravi kolovoz ali stezo. Ko smo sestopili do gozdne ceste, nisva bila povsem prepričana, ali sva cesto dosegla dovolj desno, zato sva se odpravila na oglede v levo. Daleč nama ni bilo treba, saj se je mimo pripeljal gozdar - zna biti, da je bilo to eno in edino vozilo ta dan na tej cesti - in nama razodel kam se moramo usmeriti in na kaj moramo biti vnaprej pozorni. Obrnili smo se v desno in po gozdni cesti kmalu dosegli Zgornje Poljane in si tam ogledali cerkev Svetega Andreja. Tu nam je skozi drevje uspelo ujeti nekaj razgledov, med drugim na rahlo pobeljeni Snežnik na eni strani in na Racno goro na drugi. Nato smo se nekaj malega vrnili po taisti gozdni cesti po kateri smo prispeli, do strmega kolovoza, ki nas je pripeljal do travnika pod Petelinjekom.









Obšli smo ga po levi strani in kmalu zmogli do travnika in gozdne ceste na drugi strani, do tam, od koder smo se nekaj ur prej povzpeli na hrib. Tu smo prvič sklenili krog, to je zaokrožili turo. Po Kordiševi cesti smo nadaljevali levo do odcepa za Votle stene, kjer smo zavili desno navzdol in kmalu zmogli do velike votline, do Votle stene. Ko smo si ogledali pečine in votlino smo bili hitro pri Špelci, to je lovski koči, od tam do razpotja markirane steze in neoznačenega kolovoza nekaj nižje, kjer se je naša tura začela, pa tudi ni bilo daleč. Tu smo drugič sklenili krog, to je zaokrožili turo, in kmalu zatem zmogli nazaj do avta.  















Ker je bilo lepo, ker je tod blizu še nekaj vrhov, kamor vodijo lepe steze in ker nam še ni uspelo srečati medveda, smo si obljubili, da se v teh krajih še kdaj kam skupaj odpravimo.

=> fotografije Petelinjek

Ni komentarjev:

Objavite komentar