Ker je bil eden zaseden vsled obveznosti pri GRS, smo se preostali trije, onidve in jaz, odločili, da se tokrat odpravimo na Ciprnik, turo v zahodnih Julijcih, ki jo načrtujemo že dlje časa, pa opravimo prihodnjič. Na zanju prvi in zame pozabil sem kateri že Ciprnik smo se odpravili izpred hotela Lek, ne sluteč, kakšen sestop se nam obeta.
Z asfalta smo kmalu stopili na lepo gozdno pot, ki nas je v zložnih okljukih vodila navkreber nad Pišnico. Tam, kjer je bila pot speljana po robu, smo imeli lepe razglede na okoliške gore in tam, kjer nas je pot vodila po gozdu, smo imeli senco, ki nam je bila precej povšeči, saj je bilo toplo in soparno. Ko smo opravili s prečenjem v desno smo prišli pod greben Vratnika in ob in po njem nadaljevali z vzponom. Precej strma pot je imela to dobro lastnost, da se je višina hitro nabirala in kaj kmalu smo stopili iz gozda tik pred Mojčinim domom. Vroč, soparen dan je zahteval svoj davek, zato smo si tu privoščili počitek in se odžejali s hladno pijačo.
Osvežitev nam je dobro dela in preostanek poti do vrh Ciprnika je bil hitro za nami. Ob pravem času na pravem mestu bi lahko rekli, saj so tisti, ki so bili pred nami že odšli, tistih za nami pa še dolgo ni bilo. Med počitkom smo se pomenili še o tistem, za kar nam je med potjo navzgor zmanjkalo časa, se okrepčali in odžejali in eni tudi zadremali. Pred sestopom je na vrh prišla še znanka s hribovskega portala, s katero sva prijetno poklepetala o tem in onem in tudi o turah, ki so že bile in katere upajmo še bodo, potem pa smo vzeli slovo in pričeli s sestopom. Do Vitranca po taisti poti kot smo jo imeli navzgor, od tam pa po pešpoti višje in po smučišču nižje do Bedančevega doma.
Od tu navzdol pa nas je čakal sestop, omenjen v uvodu, kakršnega še nismo imeli in vprašanje kdaj, če sploh še kdaj, ga bomo ponovili. V dolino smo se odpeljali s sankami na poletnem sankališču Besna Pehta in tako na precej nevsakdanji način zaključili že tako imeniten dan.
 |
| Foto: Eka Z. |
=> fotografije Ciprnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar