Svečan, nedelja 21.2.2021
"Počasi bo čas za prtljažnik na strehi, če bom želel s kolesom kam dlje in drugam," sem zaključil razmislek, kam naj se tokrat odpravim na kolesarski potep. Vedoč, da je iz Podpeči gor takoj na začetku nesramno strm klanec, sem za izhodišče izbral Kamnik pod Krimom, do katerega sem se seveda pripeljal s kolesom. Deset kilometrov mestoma precej strmega klanca do Rakitne sem zmogel kot za šalo, samega sebe sem presenetil, kako zlahka mi je šel asfalt izpod koles. Tam sem zavil proti Cerknici in se pri bližnjem jezeru za kratek čas ustavil. Sonce ni in ni zmoglo oblakov, zato počitek ni bil dolgega veka. Na odcepu, kjer se prične cesta na Krim, sem se toplo odel, vedoč, da bo navzdol "letelo". In res je, ni dosti manjkalo, da bi zmogel šestdeset na uro. V Podpeč sem pridrvel po tistem klancu, ki mi je bil za navzgor prestrm, od tam do doma pa sem nadaljeval skozi Notranje in Vnanje Gorice do Dolgega mosta in od tam skozi mesto domov. Tako kot med peš potepi je tudi na kolesu več kot dovolj časa in prostora za premišljevanja o tem in onem. Danes ni bilo nič drugače in če se premišljevanja udejanijo, kolo kaj kmalu za nekaj časa zamenjam s turnimi smučmi ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar