Ker so v soboto in nedeljo obetali dež, sva se na potep odpravila v petek. Glinščica naju je razvajala s tišino in samoto, vreme pa s toplim soncem, ki je kratek čas tako prijetno grelo, da so bili dovolj kratki rokavi. Voda je bila žal premrzla, da bi čofotala v njej, a je princeska vseeno dvakrat izkoristila mojo nepazljivost in se namočila do seskov. Od koče Premuda sva šla po levi strani potoka proti slapu, gledano navzgor po dolini, in po drugem princeskinem plavanju prečila potok in nekaj višje ujela markirano pot. Po njej sva šla do Botača, ki je, razen gostilne in hiše ali dveh, porušen in nikoli več ne bo takšen kot je bil, in od tam navzgor do ceste. Malce pod njo sva si privoščila nekaj martinčkanja, tudi malico, in se potem vrnila v Boljunec do teatra, kjer sva najin potep tudi pričela.
Ker je bil dan čudovit in ker se nama ni mudilo v Solkan, sva se ustavila še ob obali in se sprehodila do gradu Miramare.
Ko sva se že v temi vračala iz Solkana domov, je padlo prvih nekaj dežnih kapelj . . .
Ni komentarjev:
Objavite komentar