Ura v cerkvenem stolpu je odbila sedem, ko sva se mimo gostilne odpravila v breg. Do zadnjih hiš sva šla počasi, potem pa je princeska potegnila in vrh Žingarice sva dosegla v poldrugi uri. Ker na vrhu ni razgledov, sva od križa nadaljevala do kolovoza in po njem do tam, kjer so se nama odprli pogledi na celovško kotlino na eni strani in na karavanške vrhove na drugi. Pošteno sva si privezala dušo, potem pa še enkrat stopila na vrh in naprej proti dolini. Sestop sva opravila po drugi poti, preko sedla Halbingsattel. Po turi sva se odpeljala do jezera Ressnig blizu Borovelj in si tam privoščila sproščujočo kopel.
Domov sva se vrnila ob uri, ko sva pogosto še nekje na poti proti vrhu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar