Veliki traven, petek 8.5.2026
Danes sem spoznaval odročnejše kraje ino manj prometne ceste med njimi, nekaj malega vstran od glavnih prometnic. O tem, da iz avta mimobežno vidiš precej, sem že pisal. Podobno mimobežno dogaja tudi na biciklu, le da se v tem primeru komot ustavim in stopim z bicikla, si kaj pobliže ogledam, pobožam kako živalco ali s kom poklepetam. Imam stik, če tako želim, kar za volanom pač ne gre.
Itinerar sem zastavil tako, da sem izbral nekaj večjih krajev, potem pa med njimi poiskal čimbolj stranske ceste. Tako me bo pot vodila tudi skozi kraje, še največ vasi, za katere drugače ne bi nikoli vedel. S tem se mi bodo odprla nova obzorja in nove ideje za potepe takšne ino drugačne sorte.
Med načrtovanjem potepa sem tako intenzivno iskal stranske ceste, da še opazil nisem, da je od Ossopa dalje nekaj kilometrov makadama, kar ni ravno primerno za mojo specialko. A sva jih nekako zmogla, bicikel in jaz, tubeless in širša guma, tako da je šlo dokaj na izi. Vseeno bom v bodoče bolj pozoren, asfalt je le asfalt, za šoder imam drugo bičikleto. Kakorkoli, čim je bil makadam pri kraju sem močneje pritisnil na pedala in po bolj ali manj znanih cestah hitro zmogel do San Daniela. Mestece je znano po vrhunskem pršutu in ker si le tega prav tod še nisem privoščil, v osteriah ali trgovinah pač, sem v bifeju nasproti cerkve sedel k počitku in si privezal dušo. Panin s pršutom in sirom je bil odličen, čeravno bi poleg bolj prijal kozarček rujnega, sem se raje odločil za lemon sodo in kofe.
Do tod precej domače, ceste ino kraji, skozi katere sem se pripeljal, naprej pa precej novega. Pot me je vodila skozi vasice in manjša mesteca, kjer sem bil na bolj glavnih cestah, so mi bile le te ponekod precej domače, dočim so mi bili kraji ob stranskih, bolj lokalnih cestah še neznani. Večinoma. Skozi Cisterno sem že kolesaril, večkrat, pa tudi skozi Fagagno recimo, in seveda med Artegno in Gemono, ta konec mi je zelo domač. Ponekod sem malce krožil po okoliških cestah, ponekod bolj ulicah, recimo med Coloredom di Monte Albano in Treppom Grande, da sem pokukal, kam bi se lahko odpeljal prihodnjič. Prometna situacija mi je bila med potepom naklonjena, ponekod kilometre dolgo nobenega vozila, na bolj glavni cesti pa tu in tam kak avto ali kamion (pre)več, vsaj za moj okus. Vreme mi je šlo na roko, pretežno jasno, kratek čas tudi bolj oblačno, takrat kar hladno. Večji del dneva so bile okoliške gore pokrite s kopastimi oblaki, ob pogledu nanje sem bil prav vesel, da sem se odločil za bičikleto. Že blizu Artegne so noge postale utrujene, pomislil sem na bife, kar najdem v kolesarski torbici še eno energijsko ploščico. Ker sem imel tudi še nekaj pijače sem na kratko posedel v bližnjem parku in se malček spočil in okrepčal. Pomislil sem na to, ne prvič, da se premalo ustavljam in da premalo jem, kaj konkretnejšega seveda. Že večkrat sem si zabičal, da bom naslednjič nekje na pol poti pojedel nekaj toplega, bolj na začetku potepa pa brioche in kofe. Naj bodo ploščice za povrh, za bolj proti koncu, recimo. Pa mi še kar ne znese, da bi se držal tega, čeravno vem, da bi mi šla potem tista približno druga polovica kolesarjenja lažje od nog. Verjetno tudi hitrejše.
Kakorkoli že, potem ko sem spraznil zaloge, je šlo nazaj do Gemone sorazmerno zlahka, tudi solidno hitro. Na klancu od katedrale (duomo) dol sem spet prekoračil dovoljenih trideset na uro, tod se vedno nasmehnem, če radar slučajno deluje. Potem pa še malo po kolesarski in že sem bil pri avtu. Sila počasi se preoblečem in preobujem, ležerno, še počasneje pospravim kolesarske pripomočke in naložim bicikel na prtljažnik. Potem pa stopim v slaščičarno, pred katero sem parkiral, pogledam kaj nudijo, naročim tortico in kofe in sedem zunaj na teraso. Še preden me je prijazno dekle postreglo, sem že predel kot zadovoljen muc. Kaj ne bi, po stosedemnajstih prevoženih kilometrih in skoraj tisočaku višinske razlike. Potem se posladkam, s kofetkom okrepčam in že sem na poti domov.
Domov grede spet več razmišljam o tem kaj bo, kot o tem, kar je (pravkar) bilo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar