Listopad, nedelja 15.11.2020
Megleno jutro, kdo bi štel katero po vrsti. Kaj dosti se mi ni ljubilo, še najmanj to, da bi čakal na sonce, saj bi zlahka čakal zaman. Sedel sem na kolo in se tako kot včeraj zapeljal do Tromostovja in od tam nadaljeval na grad. Upanje na kakšen razgled z obzidja je ugasnilo, čim sem zapeljal v klanec. Skoraj bi moral prižgati prednjo luč, tako je bilo turobno. Spustil sem se na drugo stran, na Gornji trg, potem pa nadaljeval do gostilne Čad in od tam na Rožnik. Človeško mravljišče pri gostilni in množice na poteh po griču nad Tivolijem. Pričakovano, morda celo nad pričakovanji. Čim sem zavil proti Mostecu, je bilo bolje. Tam sem šel malce po svoje in kaj kmalu prišel na asfalt, po katerem ni bilo več daleč do doma. Sonce sem tudi dočakal, doma na kavču, po slastni južini. Ne prvič tako...
Ni komentarjev:
Objavite komentar