Cima della Rosetta

Mali srpan, sreda 24.7.2024

Včeraj je bilo vreme nestanovitno, jutri je nekaj malega možnosti za padavine, danes naj bi bilo suho. Res je bilo. Zjutraj sem se odpeljal v San Martino di Castrozza, da obiščem Laro, Matejo in Petra. In da se skupaj odpravimo na potep, na Rosetto.

Dolomite (še) ne poznam kaj dosti, gre za moj četrti obisk teh krajev. Tisto, kar je bilo smučarskega v srednješolskih letih, je že zdavnaj ušlo iz spomina, le kak utrinek se najde tu pa tam. Prav tako vzpon na eno od gora nad Cortino, vsaj dvajset let tega, raje več, je samo še bled spomin. Spominjam se, da smo bili trije, da smo se peljali z gondolo visoko pod vrh, šli peš vsega pet, morda deset minut, in take megle, da nisi videl prstov na roki, če si jo iztegnil. Ime gore ostaja uganka in bo zelo verjetno pri tem tudi ostalo, stikov z onima dvema že celo večnost nimam več.

Predvsem zato, da spoznam še kak nov kraj in prelaz sem se v San Martino di Castrozza peljal po eni poti, vračal pa po drugi. Tja po daljši, nazaj po nekaj krajši. Namenoma, naslednjič bom tu nekje z biciklom, tako mi bodo pota vsaj malce bolj domača. Tudi načrtovanja kolesarskih potepov nekaj lažja. Tja grede sem se vozil skozi Agordo in prek prelaza Passo Cereda, nazaj pa preko prelazov Passo Rolle in Passo Valles,  potem skozi Alleghe in na koncu še prek prelazov Passo Falzarego in Passo Valparola. Gor in dol pa dol in gor, tudi nekaj malega sem ter tja, že samo to, kar sem opravil z avtom, bi bilo vrh glave dovolj za en turističen izlet.

Parkiral sem tik pred vhodom na gondolo, "moji" trije so me že čakali. Hitro sem se preobul, še nakup vozovnic za gondolo oziroma gondoli in že smo se peljali v višave. Vmes smo morali prestopiti, tam je bilo dovolj časa za kofe, v naslednji gondoli pa smo se morali malce stisniti, saj se nas je nabralo kar nekaj. Ko smo izstopili iz zgornje postaje je bilo, kot bi se preselili v črno bel film. Spodaj barvito mestece, zelena narava, trave, rožice, grmovja in drevesa. Zgoraj pa siva skala, nekaj meglic in par umazanih snežišč. Tudi gneča, a se nanjo nismo kaj dosti ozirali, če sploh.

Počasi smo se odpravili proti vrhu Rosette, sprva v koloni, kaj kmalu pa smo se razkropili po širokem pobočju in in vse do križa vrh gore ni bilo sile. Lara je vidno uživala, sama jo je pogumno drobila proti vrhu. Vmes smo se menili o tem in onem, vsake toliko malce poduškali in se razgledali. Snežišče ob poti je bilo prijetno razvedrilo, par kep in nekaj dričanja je popestrilo pot do vrha.

Lara je zlahka opravila s potjo, le tik pod vrhom smo jo malce prijeli za roko, da ji zaradi grušča ne bi zdrsnilo na skalah. Pri križu seveda nekaj posnetkov za spomin, skoraj smo se morali postaviti v vrsto, toliko nas je bilo. Žiga pri križu žal nismo našli, zato pa jih je Lara pritisnila v svoj dnevnik v koči, kamor smo se odpravili na obed.

Sestop z vršnega pobočja smo opravili previdno, potem pa smo zložno nadaljevali proti koči. Tudi tod smo našli nekaj snežišč.

V koči se je Mateja mimogrede zmenila za mizo, malce smo morali počakati in že smo sedli k obedu. Polenta z gobicami in dimljeno skuto ter kozarček rdečega, okusno, da je bilo veselje. Tako kot pred dnevi v koči Laresei je bila tudi tu postrežba zelo prijazna in hrana res okusna.

Mudilo se ni nikomur, zato smo se po kosilu sprehodili okoli koče, se razgledali v to in ono smer, Lara je celo zapela. Res se nam je lepo dogajalo. Potem pa počasi nazaj in že smo bili v gondoli.

V dolini smo se sprehodili do slaščičarne in si privoščili nekaj kepic sladoleda. Je teknilo, zlahka bi polizal kakšno kepico več, a kaj, ko pravijo, da pretiravati ni dobro.

Poslovili smo se enako kot pred nekaj dnevi na Passo Valles. Do naslednjič in naj se naslednjič zgodi kaj kmalu. 

Hvaležen za ta dan, res dragocen spomin, sem se odpeljal domov. Domov, misleč na La Ilo seveda. Med vožnjo sem premišljeval, kam naj grem jutri. Dve turi sem imel izbrani za četrtek in petek, katera naj bo prva, pa se kar nisem mogel odločiti. No, do doma je odločitev dozorela, preden sem poln pričakovanj legel k počitku, je bil nahrbtnik že pripravljen.