Mali srpan, petek 12.7.2024
Popoldan pripeka, zato sem sklenil, da grem po bicikel na servis zjutraj, preden pritisne vročina. In da ne bi hodil na Gorenjsko samo radi tega, sem vzel dopust in si privoščil še krajši kolesarski potep. Če lahko dobrim šestdesetim kilometrom rečem krajši.
Za izhodišče sem določil Jesenice, Stara Sava, tam je parkirišče in od tam do začetka kolesarske steze ni daleč. Par malenkost sem vtaknil v žepe, se odžejal, potem pa nekaj naprej od športne dvorane udel začetek steze, ki vodi do Rateč in naprej v Italijo.
Pretežno sem vozil v senci, super v teh vročih dneh, ker je bil petek, pretiranega prometa ni bilo, tu pa tam se je našel celo klanec, eden nesramno strm, kar je prijetno popestrilo kolesarski izlet. Gore so bila zabasane s temnimi oblaki, vse je kazalo, da se zna že dopoldan skuhati kaka ploha, morda nevihta, zato sem se še pred Mojstrano odločil, da grem samo do Planice, namesto do Mangrtskih jezer. Nič mi ni bilo do tega, da bi me opralo, vrh vsega bo enkrat prihodnjič potep od Jesenic mimo Mangrtskih jezer do Žabnic prav spodobna tura. V Kranski gori sem nameraval posedeti v enem od lokalov blizu cerkve, pa je bilo za moj okus vsepovsod preveč polno, zato sem prestavil kavo na končno destinacijo.
V Planici sem se zapeljal do bivšega doma, sedaj v sklopu olimpijskega komiteja, tam je bilo samo nekaj kanadskih nordijskih športnic in športnikov, turistov razen mene nobenega. Prijetno je bilo posedeti v senci in se spominjati minulih časov, kar pogosto sem se ustavil tod, v domu, enkrat sem en teden celo pomagal eni osnovni šoli, pri izvedbi jesenskega letovanja. Fino je bilo, kadarkoli in radi česarkoli sem bil tu.
Po počitku sem odbrzel v Rateče, po klancu navzdol je letelo, da je bilo veselo, potem pa po taisti poti skozi Kranjsko Goro, Rute in Mojstrano nazaj v Jesenice.
Potep je bil nad pričakovanji, na to kolesarsko stezo se zagotovo vrnem oziroma vračam. Ne samo po gornjesavski dolini, tudi v druge smeri se da iz Jesenic opraviti krasne potepe, samo vročina in poletna gneča naj mineta, pa se spet vidimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar