Po dnevu počitka, ki je bil kakopak počitnicam primerno aktiven, sva se spet odpravila v gore. Odpeljala sva se v Kleinwalsertal, na sam konec doline, ki leži v Avstriji in se vanjo pripelje samo iz Nemčije, in tam vzela pot pod noge.
Če sva bila jasnega jutra vesela, za visoko jutranjo temperaturo tega ne bi mogla reči, saj sva vedela, kaj naju čaka kasneje. Nekaj njih, ki so bili podobno zgodnji kot midva, se je odpravilo v drugo smer, tako da sva se sama sprehodila skozi vasico Baad in na njenem koncu stopila na stezo proti najinima vrhovoma.
Princeska je bila uvidevna in je zložno zastavila korak. Do planine Mittlere Spitalalpe nama korak ni in ni stekel, saj je bilo soparno, tam pa je rahel vetrc poskrbel za znosnejše razmere. Počasi sva nadaljevala proti gornji planini in nekaj pred njo zavila levo, proti planini Derra Alpe. Krave, ki jih ni bilo malo, so se pasle dovolj stran od poti, da si nismo bili napoti. Ker pri pastirski koči ni bilo nikogar, sva se, navkljub sorazmerno kratki poti do tod, odločila malce počiti, saj sta naju vročina in soparno ozračje kar upehala. Nekaj malega jedače in nekaj več pijače nama je dobro delo, zato sva nadaljnjo pot do vrha Güntlespitze zmogla hitro.
Neizrazit vrh v travnatem grebenu, katerega označuje samo napis na smernih tablah, ima na vrhu tako malo prostora, ki je vrh vsega še prepaden, da sva se samo razgledala, nato pa nadaljevala s potjo.
Spust do sedla Häfnerjoch nama je bil odveč, saj sva vedela, da bo tod nazaj grede treba navzgor. Od sedla do naslednjega vrha ni bilo daleč in kmalu sva sedela na mehkih zelenih travah pod križem vrh Üntschenspitze. Princeska je utrujena zaspala na mehki trati, jaz pa sem se kar sede razgledoval po okoliških gorah.
Nekaj oblakov, ki so jadrali sem ter tja po nebu, je poskrbelo za senco in skoraj nama je bilo hladno, ko so zakrili sonce. Razgledi so bili prekrasni, tako na Predarlsko (Vorarlberg) na eni, kot na Kleinwalsertal in gore nad njim na drugi strani. Poglede je še najbolj privlačil masiv Kleiner in Großer Widdersteina, z zanimanjem pa sem si ogledoval tudi Hoher Ifen, najin prihodnji cilj.
Pred sestopom sem princesko oblekel v hladilni plašček, saj sem vedel, da nama bo navzdol grede pošteno vroče, potem pa sva se odpravila v dolino. Do koče na Derra Alpe po taisti poti, od tam pa po dolini Derra do izhodišča. Če sva se med vzponom s kravami gledala na daleč, sva si bila z njimi med sestopom nekajkrat tako blizu, da sem princesko skril v naročje in se drenjal med njimi. Sila neprijetno, a drugače ni šlo.
V bližnjem gostišču so poskrbeli za najini suhi grli, potem pa sva židane volje odpotovala domov.
Ko sva zvečer ždela na terasi, sem se dvignil z ležalnika in princeski dejal: Veš kaj, na počitnicah sva. Zato greva jutri namesto v gore do jezera, na plavanje. Z migetajočim repkom je dala vedeti, da me razume, zato sem iz nahrbtnika vzel hribovsko opremo, dal vanj kopalke in brisači, za vsakega eno, zatem pa naju je kmalu vzela noč ...
=> fotografije Güntlespitze in Üntschenspitze
In sta se imela tudi naslednji dan lepo..
OdgovoriIzbriši