Včerajšnje popoldne sva izkoristila za raziskovanje okolice, zato sva se med jutranjim sprehodom počutila skoraj kot doma. Ne samo nekaj domačinov, tudi številne mačke iz bližnjega zavetišča so nama prijazno odzdravile, ko sva jim voščila dobro jutro.
Za najin prvi počitniški potep sem izbral Fellhorngrat, grebensko turo, katere del je poimenovan po znamenitem alpinistu Anderlu Heckmaierju. Greben se zaključi na Fellhornu, midva pa sva potep podaljšala vse do Kanzelwanda, saj sem turo zastavil tako, da sva dostop z nemške strani in sestop na avstrijsko opravila z gondolo in se domov vrnila z avtobusom. Greben slovi po raznolikem gorskem cvetju, tako da je pot v času cvetenja pravi gorski arboretum. Nekatere cvetlice so značilne prav za to področje, prav vse pa so seveda zaščitene.
Po zajtrku sva se peš odpravila do bližnjega smučišča Söllereck in se z gondolo odpeljala do zgornje postaje. Upanje, da bo višje v gorah hladneje, se ni uresničilo, zato sva se do planine Sölleralpe in naprej do grebena morala kar pomujati. Do vrha, po katerem se imenuje smučišče, sva bila skoraj sama, tam pa sva naletela na večjo skupino pohodnikov, s katerimi smo se potem dohitevali in prehitevali vse do Fellhorna. Lagal bi, če bi dejal, da sva jih bila vesela.
Pot je bila zelo razgledna. Pogosto sem pogledoval v Kleinwalsertal in na gore nad njo, saj sem se zaradi njih odločil za počitnice v teh krajih. V želji biti čimveč sama, sva bodisi stopila hitreje, da je skupina ostala zadaj, bodisi sedla ob kraj in skupino spustila naprej. Do Fellhorna smo se prehitevali, tam pa se jih je večina z gondolo odpeljala v dolino, tako da sva skoraj sama nadaljevala proti Kanzelwandu.
Kot da vročina in sorazmerno dolga pot do tod ne bi bili dovolj, naju je pred zadnjim vzponom čakal še precejšen spust. K sreči je ob delu poti tekel umetno speljan potoček, v katerem se je princeska večkrat z veseljem okopala. Tudi jaz bi se, a kaj, ko mi je voda segla samo do gležnjev. Pristop na Kanzelwand je bil prijeten, saj jih je večina zavila na zavarovano plezalno pot, midva pa sva nadaljevala po stezi, zložno speljani okoli vrha. Ker zaradi gneče na Fellhornu skoraj nisva počila, sva to z obrestmi storila tod. Princeska je celo zadremala, jaz pa sem v tem času s pomočjo zemljevida preučeval najine prihodnje potepe.
Po dremanju in razgledovanju sva se okrepčala in odžejala, potem pa spočita sestopila do zgornje postaje gondole in se z njo odpeljala v Riezleren, enega večjih krajev v dolini Kleinwalsertal, kjer se je končal najin prvi potep.
Prijeten dan sva zaključila tako, kot sva ga pričela. S sprehodom po že dokaj domačem Kornau, vasici nad Oberstdorfom, klepetom s sosedi in srečevanjem prijaznih mačk.
=> fotografije Fellhorngrat - Fellhorn in Kanzelwand
Ni komentarjev:
Objavite komentar