Ker naju je vročina včeraj dodobra zdelala, sva se danes odpravila na potep v sotesko, kjer sta senca in voda poskrbeli za nižjo temperaturo in prijetnejše počutje. Sotesko si lahko ogledaš od spodaj gor grede, kar je običajno in obratno, kar je manj običajno. Midva sva se odločila za slednje, saj nama je bolj prijalo hoditi navzdol, pa tudi domov sva imela bližje s spodnjega konca. Z avtobusom sva se odpeljala do nemško avstrijske meje, kjer je zgornji vhod, in tam začela najin potep.
Zgodnja ura se nama je obrestovala, saj je bila gneča znosna, pa še to večinoma v obratni smeri. Bučanje vode naju je spremljalo ves čas, tako da se nisva kaj dosti pomenkovala. Ko sva prišla do konca soteske, kar verjeti nisva mogla, kakšna gneča je na spodnjem, to je glavnem vhodu.
Hitro sva smuknila mimo in se izgubila v gozdu, skozi katerega sva imela še slabo uro hoje do doma. Če nama je bilo v najbolj senčnih kotičkih soteske skoraj prehladno, sva zadnji del poti do doma, prek travnikov in polj, skoraj zakuhala od vročine.
Hitro sva smuknila mimo in se izgubila v gozdu, skozi katerega sva imela še slabo uro hoje do doma. Če nama je bilo v najbolj senčnih kotičkih soteske skoraj prehladno, sva zadnji del poti do doma, prek travnikov in polj, skoraj zakuhala od vročine.
Popoldan sva namenila počitku in pripravi na jutrišnjo turo, za katero si obetava, da bo nekaj posebnega, večer pa daljšemu sprehodu po bližnji okolici.
Čim se sonce skrije za gore, se prijetno ohladi, zato so večeri nadvse prijetni in takrat najraje posedava na veliki terasi, ki jo imava pred stanovanjem.
=> fotografije Breitachklamm
Čim se sonce skrije za gore, se prijetno ohladi, zato so večeri nadvse prijetni in takrat najraje posedava na veliki terasi, ki jo imava pred stanovanjem.
=> fotografije Breitachklamm
Ni komentarjev:
Objavite komentar