Veliki Nabojs - Nabois Grande (Via Alpinistica Gasparini Florit)

Mali srpan, torek 30.7.2019

Vremenske napovedi se niso niti približno ujemale z mojimi željami, zato sem moral prilagoditi želje napovedim.

Začel sem nekaj minut pred šesto. Počasi sem krevsljal po cesti navzgor in v prelestnem jutru premišljeval o minulih turah v teh koncih. Kar nekaj se jih je nabralo, tako poleti, kot pozimi, marsikateri spomin je še kako živ. Do spodnje postaje tovorne žičnice sem se razmigal in ogrel, potem sem stopil malce hitreje in kmalu prišel pod ostenja Lastovic, od koder ni bilo daleč do koče. Tiho sem smuknil mimo nje in nadaljeval po krasnem macesnovem gaju do razpotja, kjer sem stopil na pot "Via alpinistica Gasparini Florit". Že od koče sem videl, kod približno me bo vodila pot, le vršni del, kjer se bom priključil običajni poti, se je še skrival.

Žabniška krnica pod divjimi ostenji Lastovic, Gamsove matere, Male špice, Divje koze in Viša je naravnost veličastna. Nič drugačna, kot je bila v časih, ko jo je iz Ovčje vesi rad obiskoval Julius Kugy, ki je prebival pri Ojcingerju.

Nadalje me je pot vodila po skrotastem svetu med rušjem, prek grap in po žlebovih, kjer je bila pogosto v pomoč jeklenica. Zajzera je bila vse globlje in kmalu sem stopil na travnate strmali, nad katerimi me je čakal najlepši del grebena. Prek krajšega skoka sem nadaljeval po strmem grebenu navkreber. Strmina je bila kratkega veka, pot je kmalu zavila v levo in se po in ob grebenu nadaljevala proti vršnem pobočju. Nekaj pod vrhom sem se priključil običajni poti in kmalu prišel do jeklenic, s pomočjo katerih sem hitro zmogel do vrha. Samota vrh gore je prijala. Dolgo časa sem posedal zgoraj, premišljeval in se razgledoval.

Kar opazim, da sta Mangrt in Jalovec skorajda že skrita v oblakih in se spomnim napovedi, ki so obetale možnost popoldanskih padavin. Ne vedoč, v katero smer se bo vreme obrnilo, sem pospravil kramo v nahrbtnik in se lotil sestopa. 

Nekje na pol poti do škrbine sem srečal mamo s sinom in ju potolažil, da do vrha res ni več daleč, nekje na pol poti med škrbino in kočo pa še starejšega moža s precejšnjim nahrbtnikom, ki je bil sila namrgoden in tudi odzdravil ni. Malo mar mi je bilo vsled tega, s prešernim nasmehom sem jo ubiral navzdol in se veselil hladne pijače, saj je bilo v Žabniški krnici sila vroče. Na senčni terasi pred kočo sem se temeljito odžejal in si ohladil pregreto čelo, nato pa nadaljeval pot v dolino. Kar je bilo odprtega sveta pod Lastovicami, sem stopil hitreje, v prijetni senci gozda pa sem zmanjšal korak in podobno jutranjemu začetku počasi odkrevsljal do avta. Pred mostom sem se ozrl nazaj in videl, da so gore nad Pellarinijem že ovite v temne oblake.

Potep še ni postal spomin, misli pa so že bežale v prihodnje dni, na počitnice s princesko, ki jih bova preživljala v idilični avstrijski vasici v dolini Lechtal.

-> fotografije Veliki Nabojs - Nabois Grande (Via alpinistica Gasparini Florit)