Mali traven, nedelja 30.4.2023
Tako kot včeraj, sem tudi danes spremenil počitniške načrte. V kraju, kjer počitnikujem, enkrat letno poteka prireditev Palio di Romano in sicer zadnji vikend v aprilu ali v začetku maja, če je konec aprila slabo vreme. Kot kaže imam srečo in sem prihajam na obisk ob pravem času, lani jeseni na razstavo kiparja Canove, sedaj na Palio in razstavo o slikarski družini Bassano v mestnem muzeju Bassano del Grappa, jeseni pa se že veselim obiska razstave priznane ameriške fotografinje Dorothee Lange.
V Romanu d'Ezzelino in okoliških zaselkih pripravijo nekaj prizorišč (angoli rustici), kjer predstavijo kmečka dela in običaje, stare sto in več let. Rokodelske obrti, čebelarstvo, vinarstvo in še marsikaj, mnogo tega, kar se počne še danes, a povsem drugače in z drugačnimi pripomočki. Elena mi je namignila, da se je na prireditev smiselno odpraviti s kolesom, ker je kraj kar velik in razdalje med prizorišči ne prav majhne. Imela je prav, slabe tri ure sem potreboval za ogled, proti koncu se je nabralo že veliko obiskovalcev. Videno mi je bilo precej domače, vrnilo me je v čas otroštva, ko sem marsikaj videnega tudi sam počel ali pri tem pomagal pri stari mami v Beli Krajini in nekaj manj pri sorodnikih na Štajerskem in Primorskem. Prijetni spomini, zelo, žal že davno tega, da se vse redkeje spomnim nanje...
Po ogledu sem zamenjal bicikel z avtom in se odpeljal v Possagno, rojstni kraj Antonia Canove, kjer sta v njegovi hiši muzej in atelje oziroma gypsoteca. Že lani, po ogledu razstave njegovih del v Bassanu del Grappa, sem se želel odpraviti sem, a mi je zmanjkalo časa. Morda celo bolj prav tako, saj sem danes užival v ogledu skic in maket za dela, ki sem si jih ogledal lani jeseni. Imel sem srečo, obiskovalcev je bilo malo, zlahka mi je uspevalo biti sam v dvorani in uživati med ogledovanjem razstavnih eksponatov. Vmes sem šel na vrt, malce posedet in uživat krasen pomladni dan, potem pa nadaljeval z ogledom. Po ogledu sem v trgovinici s spominki, kjer sem kupil par stvari, prijetno poklepetal z mlajšim dekletom. O tem, kako mi je bilo všeč videno in o razstavi, ki sem si jo ogledal lani. Omenil sem ji, da se vrnem jeseni, da že imam načrt, kaj vse si nameravam ogledati takrat. Prijetno me je presenetila, ko mi je dala nekakšen "kupon", s katerim imam v nekaj galerijah in muzejih vse do prvega maja prihodnjega leta izdaten popust pri nakupu vstopnic. Kar malce v zadregi sem se ji zahvalil, ji zaželel lep dan in stopil čez cesto, v kavarnico na kofe in limonado. Vreme se je tekom mojega ogleda precej poslabšalo, še preden sem sedel v avto je padlo nekaj kapelj dežja, na poti domov pa me je spremljala nevihta z glasnim grmenjem. Zvečer sem si privoščil scrocchiarello in kozarček rdečega, slastna mandljevo sladoledna sladica je bila imeniten zaključek večerje.
-> povezava na spletno stran muzeja
Ni komentarjev:
Objavite komentar