Ker so travniki v dolini že začeli kazati gola rebra, sva se odločila, da začneva zgoraj. Gor in dol in še enkrat gor sva morala, da sva zmogla do parkirišča, najvišjega, potem pa še enkrat gor, tokrat peš, da sva zmogla do koče, tudi najvišje, vsaj kar se tega hriba tiče. Ker sva imela dovolj zaleta, sva mimo koče nadaljevala do prve cerkve, nato do vrha in tam še malce naprej, nad drugo cerkev. Med vzponom sva bila deležna sonca, čudovitih razgledov in tudi vetra, ki je bil na trenutke prav siten.
Pred kočo sva našla zavetje, tam posrebala kavo in se razgledala, tudi poklepetala, potem pa odsmučala proti Rosstratte. Tam, kjer je potrebno iti malce navzgor, sva se potrudila in se povzpela na Zwölfernock, z njega odsmučala pod Zehnernock in se povzpela še nanj, nato pa je šlo do izhodišča samo še navzdol. Navkljub južnemu snegu je bila smuka zelo prijetna.
Čeravno so doline že zelene in je snežna meja vsak dan višje, nekaj smuških tur zagotovo še sledi.
Več o tem, pa potem ...
=> fotografije Rosstratte - Dobrač - turni smuk
Ni komentarjev:
Objavite komentar