Soteska Sigmund-Thun-Klamm

Kaprun - Zell am See , počitnice , 5.dan

Princesko sem pustil spati, ko sem šel po rogljičke in šele po tistem, ko sem popil kavo, sva opravila prvi jutranji sprehod. 

Že nekaj dni so vremenske napovedi obetale poslabšanje vremena z močnimi nevihtami, ne izključujoč možnosti toče in orkanskega vetra. Zato sva se kar peš odpravila zdoma, to je izpred šotora, in po slabih desetih minutah že stala pred vhodom v sotesko. 

Precej podobna našemu Blejskemu Vintgarju, le precej krajša, saj meri v dolžino le 320m. Med bučanjem in škropljenjem vodnih sil sva si sotesko ogledala dokaj hitro, nato pa nadaljevala do gostišča, kakih petnajst minut hoje višje. 

Tam se je odprl čudovit razgled na Kitzsteinhorn in ledenik pod njim in videlo se je, da je višje vreme že precej slabše. Malo po cesti in malo ob njej sva počasi sestopila do zgornjega konca jezera Klamsee, kjer je princeska malce zaplavala. Potem sva se sprehodila po drugi strani jezera nazaj do soteske in se po drugi poti vrnila nazaj do izhodišča. 

Doma sem si namesto zgodnje večerje pripravil kosilo in ker ob dveh popoldan še ni deževalo, sva se kar z avtom še enkrat zapeljala do jezera Klamsee, se tam malce sprehajala in se malce igrala in se po tem, ko je princeska še enkrat zaplavala, vrnila domov. 

Pol ure kasneje je že deževalo, tudi grmelo, hujšega pa k sreči ni bilo. Kot kaže, je bilo nekaj malega toče minuli večer, katere pa niso napovedali, dovolj za ene počitnice.

Dan sva zaključila ponoči, s sprehodom v središče Kapruna in z dvema kepicama sladoleda.

=> fotografije Sigmund-Thun-Klamm