Kaprun - Zell am See , počitnice , 1. in 8. dan
Tako težko, kot sem se letos na počitnice odpravil, se nisem še nikoli. Že spomladi, pravzaprav koncem zime, ko sem se odločal kam, mi je bilo pri srcu neverjetno težko, ker nisva mogla skupaj načrtovati Najinih potovanj, pohodov, izletov in ogledov. Bližje je bilo poletje, težje mi je bilo in šele zadnja dva tedna pred odhodom na počitnikovanje sem se vzel v roke in postoril vse potrebno, da sva s princesko lahko brezskrbno odšla na pot.
Prvi in zadnji dan počitnic, torek in torek, sta bila namenjena potovanju tja in sem, dnevi vmes pa so bili bolj ali manj gorniško obarvani. Tja sva potovala skozi Turski predor in se med potjo nisva kaj dosti ustavljala, sem pa sva se vračala skozi predor Felbertauern in med potjo naredila nekaj postankov, da sem si ogledal izhodišča za prihodnja potovanja in potepe.
Potepala in kopala sva se v dveh državah, gorniško udejstvovala v treh gorskih skupinah in si za povrh ogledala še pete najvišje slapove na svetu in prijetno hladno sotesko. Kamorkoli sva se odpravila, sva bila zgodnja in se s tem v precejšnji meri izognila gneči, ki je bila ponekod ( za naju samotarja ) komaj še znosna.
Domovanje sva izbrala v Kaprunu, kjer je kamp na takem mestu, da je ravno dovolj daleč od obljudenega centra, da imaš mir in ravno dovolj blizu naravnim lepotam, da se lahko kar izpred šotora kam na prijeten sprehod odpraviš. Tudi vse potrebno in vse, kar se ti zdi potrebno, je dosegljivo peš v nekaj minutah, tako da avta "doma" nisva potrebovala. Zjutraj je bilo v kampu prijetno hladno, čez dan naju vročina ni motila, ker sva bila zdoma, večeri pa so bili prijetno topli in takrat sem se najraje lotil kuhanja in si pripravil kaj dobrega za pod zob.
Dve nevihti, ena celo z nekaj toče, ki sva jih preživela, nama nista povzročili škode ne na prevoznem sredstvu, ne na domovanju ( beri avtu in šotoru ).
Ko sem doma potegnil črto pod doživeto in preživeto, vem, da se bom v taiste kraje še vrnil. Morda celo vračal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar